See also ebooksgratis.com: no banners, no cookies, totally FREE.

CLASSICISTRANIERI HOME PAGE - YOUTUBE CHANNEL
Privacy Policy Cookie Policy Terms and Conditions
Himalija (luna) - Wikipedija, prosta enciklopedija

Himalija (luna)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Himalija
Odkritje
Odkritelj: C. D. Perrine
Datum odkritja: 3. december 1904
Druga imena: Jupiter  VI
Značilnosti tira
Periapsida: 9,782.900 km
Apoapsida: 13,082.000 km
Srednji polmer orbite: 11,460,000 km[1]
Izsrednost: 0,16[1]
Obhodna doba: 250,56 dni (0,704 let) [1]
Povp. tirna hitrost: 3,312km/s
Naklon tira: 27,50 ° (na ekliptiko)
29,59 ° (na Jupitrov
ekvator) [1]
Obkroža: Jupiter
Fizikalne lastnosti
Srednji polmer: 85 km
Površina: ~90.800 km2
Prostornina: ~2,570.000 km3
Masa: 6,7 · 1018 kg
Srednja gostota: ~ 2,6 (?) g/cm3
Ekvatorialna površinska težnost: ~ 0,062 m/s2
ubežna hitrost: ~0,100 m/s
Siderska vrtilna doba: ~0,4 dni (10 ur)
Albedo: 0,04[2]
Temperatura: ~124 K
Navidezni sij: 18,3 m

Himalija (grško Ἱμαλíα: Himalía) je Jupitrov naravni satelit. Je največja med Jupitrovimi nepravilnimi lunami. Spada v Himalijino skupino Jupitrovih lun.

Luno Himalijo je leta 1904 odkril Charles Dillon Perrine na Lickovem observatoriju [3][4][5][6]. Ime je dobila po Himaliji iz grške mitologije šele v letu 1975 [7], pred tem je bila znana kot Hestija [8] oziroma kot Jupiter VI.

Je največja luna iz skupine, ki nosi njeno ime (Himalijina skupina).

Vsebina

[uredi] Fizikalne lastnosti

Luna Himalija je podolgovato telo, z dolžino med 150 ± 20 in 120 ± 20 km, kar je zelo blizu ocenam po meritvah iz Zemlje. Jupiter obkroži v malo več kot 250 dneh po tirnici, ki je zelo nagnjena (29,59°) na ravnino Jupitrovega ekvatorja. Njena gostota je precej visoka (2,6 g/cm3), kar kaže da je sestavljena iz kamnin. Njena površina je siva (podobno kot pri ostalih članicah skupine) z barvnim indeksom B-V=0,62, V-R= 0,4. Podobna je asteroidom C-tipa.

[uredi] Raziskovanja

Sonda Cassini je 19. decembra 2000 na svoji poti do Saturna posnela tudi površino Himalije. Posnetki ne kažejo nobene podrobnosti na površini. Spekter, ki ga je posnela sonda, kaže precej močno absorbcijo v delu spectra pri 3 μm, kar pomeni, da je na luni prisotna tudi voda.

Februarja in marca leta 2007 je Nasino vesoljsko plovilo New Horizons, ki je na poti do Plutona, naredilo večje število izredno zanimivih posnetkov (najbližje iz razdalje 8,000.000 kilometrov)

[uredi] Opombe in reference

  1. ^ a b c č Jacobson, R. A. (2000). »The orbits of outer Jovian satellites«. Astronomical Journal 120: 2679-2686. DOI:10.1086/316817.
  2. ^ Porco, Carolyn C.; et. al. (marec 2003). »Cassini Imaging of Jupiter's Atmosphere, Satellites, and Rings«. Science 299: 1541-1547. DOI:10.1126/science.1079462.
  3. ^ (1905 January 9) »Discovery of a Sixth Satellite of Jupiter«. Astronomical Journal 24 (18): 154B;.
  4. ^ (1905 January 25) »Sixth Satellite of Jupiter Confirmed (Himalaia)«. Harvard College Observatory Bulletin 175: 1.
  5. ^ Perrine, C. D. (1905). »Discovery of a Sixth Satellite to Jupiter«. Publications of the Astronomical Society of the Pacific 17: 22–23.
  6. ^ Perrine, C. D. (1905). »Orbits of the sixth and seventh satellites of Jupiter«. Astronomische Nachrichten 169: 43–44.
  7. ^ Marsden, B. G. (7 October 1974). »Satellites of Jupiter«. IAUC Circular 2846.
  8. ^ Payne-Gaposchkin, Cecilia; Katherine Haramundanis (1970). Introduction to Astronomy. Englewood Cliffs, N.J.: Prentice-Hall. ISBN 0-134-78107-4. 

[uredi] Zunanje povezave

 p  p  u Osončje
Sonce Merkur Venera Luna Zemlja Fobos in Deimos Mars Cerera Asteroidni pas Jupiter Jupitrovi naravni sateliti Saturn Saturnovi naravni sateliti Uran (planet) Uranovi naravni sateliti Neptunovi naravni sateliti Neptun Haron, Niks in Hidra Pluton Kuiperjev pas Disnomija Erida Razpršeni disk Oortov oblak
Sonce · Merkur · Venera · Zemlja · Mars · Cerera · Jupiter · Saturn · Uran · Neptun · Pluton · Erida
Planeti · Pritlikavi planeti · Lune: Zemljina · Marsove · Jupitrove · Saturnove · Uranove · Neptunove · Plutonove · Eridina
Mala telesa:   Meteoroidi · Asteroidi/Asteroidne lune (Asteroidni pas) · Kentavri · ČNT (Kuiperjev pas/Razpršeni disk) · Kometi (Oortov oblak)
Glej tudi astronomska telesa, seznam teles v Osončju po tirnici, po polmeru in po masi.


aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - bcl - be - be_x_old - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - co - cr - crh - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dsb - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - ext - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gan - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - hak - haw - he - hi - hif - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kaa - kab - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mdf - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - mt - mus - my - myv - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - quality - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - rw - sa - sah - sc - scn - sco - sd - se - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sr - srn - ss - st - stq - su - sv - sw - szl - ta - te - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu -