Gustav Strniša
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Gustav Strniša, slovenski pesnik in pisatelj, * 6. avgust 1887, Kranj, † 4. november 1970, Ljubljana, Slovenija.
Vsebina |
[uredi] Življenjepis
Otroštvo je preživel v Kranju. Njegov oče Karl je bil po poklicu čevljarski mojster, mama Marija (rojena Vodnik) pa gospodinja. Zaradi revščine je opustil šolanje na nižji gimnaziji, živel precej neurejeno življenje od ene zasilne službe do druge: bil je pisar, prodajalec, urednik, igralec (tudi v Drami), časnikar. Nato se je odločil za poklic svobodnega književnika, pisal razne književne zvrsti, predvsem mladinsko liriko in prozo. Poročen je bil s sodno uradnico. Je oče pesnika Gregorja Strniše, ki se je rodil kot četrti otrok; trije otroci so zgodaj umrli. Družina je bila leta 1949 obsojena zaradi suma pomoči političnim emigrantom; Gustav Strniša je bil kaznovan z letom zapora, Gregor Strniša pa z dvema letoma.
[uredi] Delo
Pesmi je objavljal v družinskih mesečnikih, kot sta Domači prijatelj in Mladika, v priložnostnih publikacijah (Pionir, Naš val, Novi rod, Ribič), deloma tudi v Ljubljanskem zvonu, sodeloval pa je tudi pri mladinskih oddajah na RTV. V časopisu Domovina so izhajale njegove zgodovinske povesti. Kar 17 od 18 del je izdal v samozaložbi.
Med vzorniki njegovemu boemstvu lahko omenimo njegova sodobnika G. Koritnika in Petruško. Kot pesnik je bil predvsem samouk, sicer sopotnik slovenske moderne, tako je v njegovi poeziji čutiti vpliv O. Župančiča, opazni pa so še impresionistični stilizmi, kasneje ekspresivne podobe in socialni, delavski motivi. Najizraziteje je svoj odnos do socialnega in kulturnega življenja prikazal v zbirki krajših zgodb Satire (1938), opremljenih s karikaturami Hinka Smrekarja.
[uredi] Mladinska književnost
Večji del svojega opusa je posvetil mladini.
V njegovih pravljicah prevladujejo teme ljubezni, revščine in smrti. Vsebujejo vzorce klasične pravljice, za katere so značilni tipični liki, npr. kralji, čarovnice, palčki, vile, zmaji, graščaki, razbojniki, medtem ko kraj in čas dogajanja nista določena. Dogajanje poteka na eni sami ravni: na enodimenzionalni ravni čudeža (gre za domišljijsko stvarnost) oz. poteka v lastnem pravljičnem svetu, ki ga vzpostavlja pravljični subjekt.
V nasprotju s kratko sodobno pravljico klasična umetna pravljica moralizira (Izlet v prirodo, Skopuh Tadej). Hudodelstvo dosledno doleti kazen, dobrim dejanjem in lastnostim sledi nagrada. Ko so junaki v najhujši stiski in so sile zla tik pred zmago, priskočijo dobrim, a slabotnim na pomoč živali, vile, palčki. Poleg značilnih pravljičnih likov se pojavljajo tudi čudežni pripomočki (v pravljici Žeja nastopi zlati prstan, v Zlatem veslu ribič dobi zlato veslo, ki te odpelje kamorkoli želiš). Razvidno je torej ostro nasprotje med dobrim in zlim, ki sta utelešena v določenih likih, zmeraj pa zmaga dobro.
Poseben tip pravljice, ki ga najdemo pri Strniši, je še živalska pravljica, za katero je značilno poosebljenje živali (Miška, Rak Veseljak).
Ljubezenski motivi in motivi narave se pojavljajo tudi v njegovi poeziji za otroke. Izmed uglasbenih pesmi je zelo znana pesem Goslice:
Jaz imam pa goslice,
goslice zveneče,
ki pojó mi pesmice,
pesmi zlate sreče.
Jaz imam pa mamico,
mamico ljubečo,
ji zapojem pesmico,
ji prinesem srečo.
[uredi] Vplivi
Značilne motive iz narave in vesoljske podobe v novih razsežnostih najdemo tudi v delu Gregorja Strniše, pesnika in dramatika slovenskega modernizma. Tu velja omeniti vrednoto, ki se je izoblikovala znotraj družine: ideal pesnika, ki ga je uveljavil Gustav Strniša in prevzel ter dosegel Gregor Strniša. Ta se je prvič pojavil v javnosti kot ilustrator očetovih zbirk pesmi za otroke (Dih prirode).
[uredi] Bibliografija
Pesniški zbirki:
- Za soncem, 1916
- Zvoki in žarki, 1937
Pripovedna proza:
- Satire, 1938
Mladinska lirika:
- Dedek jež, 1928
- Uganke, 1940
- Dih prirode, 1944
- Mi pa hlebčke pečemo, 1961
Mladinska proza:
- Boj in zmaga, 1928
- Harmonikar Binček, 1936
- Beli slon, 1937
- Sveti Miklavž, 1937
- Rak veseljak, 1938 (več izdaj)
- Modra golobica, 1938
- Zlati šotori, 1940
- Riba Feronika, 1943
- Miška, 1944
- Lokvanj, 1944
- Slike, 1945
- Čenčara, 1945
- Pravljice, 1946
[uredi] Literatura
- Jušič, Aleksandra: Življenje in mladinska proza Gregorja in Gustava Strniše, Ljubljana 2005
- Slovenska književnost, Leksikoni, Ljubljana 1996
- Zgodovina slovenskega slovstva 5, Ljubljana 1964
- http://www.ijs.si/lit/kranjskizb.html-l2
[uredi] Viri
- Strniša, Gustav: Rak veseljak, Ljubljana 1994
- Strniša, Gustav: Lokvanj, Ljubljana 1944
- Strniša, Gustav: Miška, Ljubljana 1944
- Strniša, Gustav: Čenčara, Ljubljana
- Strniša, Gustav: Zvoki in žarki, Ljubljana 1937
- Strniša, Gustav: Satire, Ljubljana 1939
- Naj mi sije sončece naj mi poje srčece, slovenske otroške pesmi, Ljubljana 1980
