Gradac

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Za druge pomene glej Gradac (razločitev).

Gradac
Zemljevid:	45°36′48.41″N, 15°14′37.87″E Najdi.si, Geopedia.si
Nadmorska višina:	150 m
Število prebivalcev:	419
Poštna št./pošta:	8332 Gradac
Občina:	Metlika
Pokrajina:	Bela krajina
Statistična regija:	Jugovzhodna Slovenija
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002.

Gradac je naselje v občini Metlika v Beli krajini.

[uredi] Grad Gradac

Naselje Gradac ^[1] je dobilo svoje ime po istoimenskem gradu, ki stoji v okljuki reke Lahinje.

Grad se prvič omenja leta 1326, sedanjo klasicistično podobo pa je dobil po prezidavi v 19. stoletju.^[2]

[uredi] Zgodovina

Iz podatkovne zbirke Arhiva Republike Slovenije, ki vsebuje tudi pregled map zemljiških katastrov 19. stoletja, je razvidno, da se med mapami tedanjega Franciscejskega katastra za Kranjsko, ki je nastajal v obdobju od leta 1823 do 1869, nahaja tudi mapa katastrske občine Gradac z naslednjimi naslovnimi podatki: Gemeinde Gradaz in Illyrien, Kreis Neustadt, Steuer Bezirk Krupp, 1824 ^[3]

V Gradcu je v obdobju od leta 1858 do 1882 obratovala za tiste čase sorazmeroma velika železolivarna, v kateri je bilo stalno zaposlenih 50 delavcev, s pridobivanjem rud in zunanjimi deli pa si je preko nje kruh služilo več kot 300 delavcev ter po 20 do 30 voznikov.^[4]

18. junija 1944 je bil v krajevni dvorani v Gradcu ustanovljen Rdeči križ Slovenije.^[5] V letih 1944/45 je bila v gradu oficirska šola.

Gradac je bil včasih trg in po drugi svetovni vojni do konca junija 1955 samostojna občina. Odtlej KS Gradac upravno spada pod občino Metlika, medtem ko v verskem pogledu že od nekdaj spada pod faro Podzemelj. Nekoč kar bogato kulturno življenje (pustno društvo Gradaški mački, teater v krajevni dvorani) je v zadnjih petnajstih letih skorajda povsem zamrlo.

[uredi] Zgradbe in znamenitosti

Gradac ima želežniško postajo, pošto (pokriva območje celotne podzemeljske fare), trgovino z bifejem, dve gostilni, nekaj samostojnih podjetnikov, žago in v eni od zgradb nekdanjih silosov za shranjevanje raznih žitaric manjši industrijski obrat za proizvodnjo pripomočkov za cvetličarstvo. V pretektlosti je bilo v vasi kar dosti obrtnikov (kolarji, pečarji in lončarji, kamnoseki, itd). Stari gasilski dom pri odcepu proti Semiču žalostno sameva kot tudi zgodovinska tehtnica. V njegovi bližini stoji tudi javna tehtnica, ki pa že skoraj pol stoletja ni več v uporabi. Blizu novega gasilskega doma ob cesti proti Črnomlju so igrišča za košarko, rokomet, mali nogomet, balinanje in odbojko. Travnato letališče oz. natančneje vzletišče se nahaja v približno 2,5 km oddaljenem Prilozju.^[6].

Gradac nima osnovne šole (nekoč je bila v kraju le 4-letna podružnična šola), tako se gradaški otroci v šolo vozijo v 2 km oddaljeni Podzemelj.

Nekaj stavb poleg tistih znotraj grajskega kompleksa je bilo v začetku tega tisočletja razglašenih za kulturne spomenike ^[7] oziroma uvrščenih v seznam enot nepremične kulturne dediščine, in sicer: »Baričina hiša« (domačija je sestavljena v obliki črke U), »Hanzljeva hiša« (na stopnišču je stenska slika belokranjskih noš), »Maceletova hiša«, v kateri je bila do sredine 80-ih let preteklega stoletja pošta (stavba je bila zgrajena leta 1889, kot je razvidno iz napisa na kamnitem portalu vhodnih vrat; v traktu, ki je povezan s Hanzljevo hišo, je bila dolga leta trgovina) ter »Grofova (Pavliničeva) domačija« (v hiši je v celoti ohranjena lončarska delavnica, s pečjo in dimnikom).^[8]

[uredi] Prihodnost

Kot največji projekti v kraju so načrtovani: posodobitev vodovoda, izgradnja kanalizacije s čistilno napravo, pločnik, manjša obrtniško-industrijska cona v bližini zgoraj omenjenih silosov in temeljita obnova gradu Gradac.