Gotovlje
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Gotovlje | |
|---|---|
| Zemljevid: | Najdi.si, Geopedia.si |
| Nadmorska višina: | 263.3 m |
| Število prebivalcev: | 1134 |
| Poštna št./pošta: | 3310 Žalec |
| Občina: | Žalec |
| Pokrajina: | Štajerska |
| Statistična regija: | Savinjska regija |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002. | |
Gotovlje so naselje, ki leži ob regionalni cesti Ljubljana-Celje v osrčju spodnje Savinjske doline v občini Žalec. Od Celja so oddaljene 9 km. Gotovlje so kraj z širšim vplivom na območju, saj v njihovo krajevno skupnost spadajo tudi sosednje naselje Podvin. V bližini naselja tečeta dva potoka (Ložnca in Godomlja). V Gotovljah je več javnih zgradb: 4 trgovine, 3 gostilne, turistična kmetija, 2 gasilska domova, lovski dom, podružnična šola, kmečka zadruga, krajevna skupnost in dve cerkvi.
Krajani so zelo aktivni na različnih prireditvah. Največja je gasilska veselica na hipodromu.
Najpomembnejše znamenitosti naselja so konjeniško društvo, več stoletnih lip, vaška kapela, graščina Plevna.
Vsebina |
[uredi] Grb
'Kaj predstavlja? Osnovna zelena barva ponazarja plodnost, to je barva naše doline. Kar prazen bi bil občutek Savinjčana ob pogledu na grb, če se ne bi na njem srečal z zelenilom, kakor ga je vajen videti skozi okno svojega doma. Takšne so Gotovlje, obdane od njiv in travnikov ter z lipami sredi vasi, tako, da zelena barva resnično prevladuje. Zakaj lonček rjave barve? Severno od Ložnice postaja zemlja težja - ilovnata. Ta ilovica je Gotovljanom povzročila v kmetijstvu nemalo truda, danes pa je rodovitna zaradi sodobnih agrotehničnih ukrepov. Tu se je tudi razvilo lončarstvo, ki je na področju krajevne skupnosti zelo razvito že od najstarejših dob. O tem priča najdba staroslovanskega lončka leta 1952. Lonček je iz časa naselitve kraja, nekako v 7. stoletju našega štetja. V grbu Gotovlej je ta lonček zavzel vidno mesto v sredini in simbolizira nekdanjo močno razvito lončarsko obrt v kraju. Danes imamo "fabriko" (gotovlje 105) in "pečarijo" (Gotovlje 100). S premestitvijo keramike v Liboje je le-ta v Gotovljah začela zamirati. Na lončku je upodobljen ravninski plodni del naše KS, z brazdami, v ozadju pa prehaja v hribovito področje. Oba dela povezuje značilna kopica hmeljevk. Številka 1263 v grbu pomeni uradnp letnico omembe našega kraja v neki kupoprodajni pogodbi za župnijsko zemljo, kjer je podpisan Plebanus of Gutendorf - župnik iz Gotovelj.
[uredi] Zgodovina
Vas Gotovlje je eno izmed najstarejših naselij v Savinjski dolini. Povod za tako zgodnjo naselitev je dal izvir potočka Godomlja, ki tu izvira in ima precej toplo vodo, tako, da niti v najhujši zimi ne zamrzne. vzhodno od izvira tega potočka se je pred stoletji razprostiralo manjše jezero, ki je dajalo tedanjim prebivalcem dovolj rib za prehrano. po vsej verjetnosti je bilo tu že v rimski dobi malo naselje, saj so morali tedanji ljudje obdelovati zemljo oskrbovati s hrano II. rimsko legijo, ki je do propada Rimljanov taboskeletrila v 4 km oddaljeni Ločici pri Polzeli. Da so se v Gotovljah naselili stari slovani, in sicer v začetni dobi naseljevanja, nam pričajo izkopanine staroslovanskih grobov, ki so jih pod vodstvom arheoloških strokovnjakov Celjskega muzeja izkopali v Gotovljah. Lonec, ki so ga izkopali, je bil iz začetka staroslovanske dobe. Nekako v desetem stoletju so vovbrški gospodje zgradili na mestu sedanjega župnjišča močen grad, njih nasledniki, žovneški gospodje, pa so kakor je rezvidno iz starih listin, ustanovili leta 1291 župnijo ter prevzeli nad njo patronat, ki je prešel pozneje na Celjske grofe, po letu 1456 pa na deželne stanove, od tod pa na cesarsko vlado, tako se je imenovala cesarska fara. Meje župnije so krile že takrat teritorij današnje katasterske občine Gotovlje. Polistini žovneškega urbarja je bilo leta 1524 ustanovljeno v gradu Gotovlje krvno sodišče, ki je imelo točno določene meje, ki so krile meje tedanje župnije. Severno od vasi se še danes v gozdu vidi mesto, kjer je bila grmada za sežiganje obsojencev, pot skozi gozd do tega mesta pa se še danes imenuje "mrtvaška pot". Pozneje so sodišče tu ukinili in so ga prenesli na grad Zalog. V času turških napadov so si Gotovljani pozidalo okrog cerkve močno 3,5 m visoko obzidje; v ta tabor so ob času nevarnosti spravili svoje imetje in hrabro odbijali sovražne napade. Da so turki večkrat napadli vas, pričajo neštevilne, okrog vasi izkopane turške podkve. Pod stoletnimi vaškimi lipami na sredi vasi so si vaščani na skupnem sestanku izvolili župana (rihtarja), ki je sodil manjše spore in vodil tedanjo komuno. Nočno stražo so opravljali prebivalci, po redu vsaka hiša eno noč, stražili so s helebardo, ki je še danes ohranjena. Imeli so vaškega črednika, ki je skupno pasel vaško živino. Tako so živeli življenje povsem ločeno od sosednjega trga Žalec. Leta 1848 se je po mračni revoluciji osnovala v Gotovljah občina kot upravno telo, ni pa bilo nič novega, saj so te posle uvedli leta 1820, prevzel pa je meje do tedanje komune. Leta 1901 so si Gotovljani zgradili moderno šolo, meja šolskega okoliša se krije z mejo današnjega KLO Gotovlje.
Leta 1938 je bivša banska uprava ukinila že več stoletij obstoječo občino Gotovlje ter jo komasirala s trgom Žalec. Prebivalstvo je bilo komasaciji zelo nasprotno, pozneje pa se je pokazalo, da ta tvorba ni bila posrečena, saj ni niti ena občinska seja potekala brez kreganja in prepira, ker so se pač vedno križali interesi vaščanov in tržanov. Prav zato je tudi danes splošna želja vseh Gotovljanov, da ostane občina Gotovlje samostojna. Dne 6. aprila 1941 je Hitlerjeva Nemčija napadla Kraljevino Jugoslavijo in v dobrm tednu je morala kapitulirati bivša armada Kraljevine Jugoslavije, a okupator je zasedel naše kraje. Kmalu na to, že 27. aprila 1941, pa je bil tajni sestanek Komunistične partije Slovenije. Na tem sestanku je bila ustanovljena osvobodilna fronta Slovenije s programom, da se bo osvobodilna fronta borila proti okupatorju, kakor tudi proti domačim okupatorjevim pomagačem. Ta proglas je šel po vsej naši domovini, in že so se v mesecu juniju pojavili tudi pri nas borci osvobodilne fronte, borci-partizani. V našem okolišu so se najprej pojavili partizani v Zabukovici, ki pa so imeli ponoči sestanke v posameznih krajih. Tako je bil konec meseca junija 1941 prvi večji sestanek pod kudrovim kozolcem na polju (v Gotovljah); tega sestanka se je udeležilo pet Gotovljanov. To naj bi bil prvi ustanovni sestanek OF odbora za Žalec in Gotovlje. OF si je zadala nalogo, da bo uničevala okupatorju možost prehrane in tako so na večer 20. julija 1941 zažgali kozolce polne žita. Tudi v Gotovljah je ta večer zgorel kozolec, ki ga je zažgal partizan iz Velenja.
Tudi v okolico naše vasi so ponoči prihajali partizani, naši ljudje so jim prav radi pomagali s hrano. Tako sta potekli leti 1941 in 1942. Leta 1943 pa so ustanovili zopet nov odbor OF za Gotovlje, in sicer je bil sestanek meseca junija 1943 ponoči na polju pri Turnškovi kapeli. Treba je bilo razširjati propagandni material, dajati razna poročila, zbirati podatke o Nemški vojski in razne podobne stvari. Po vsa taka poročila so redno prihajali kurirji in jih odnašali na za to določena mesta. Seveda je bilo pisano vse s strojem, da se v primeru, da kurirja ujamejo, ni moglo po pisavi spoznai, kdo je pisal poročilo. Zgodilo se je, da je nesel kurur naš spisek vseh vojnih obveznikov od 18. do 50. leta, a je padel v zasedo in je bil ustreljen, spisek pa je prišel Nemcem v roke, ki so na vse načine iskali kdo je spisek delal. Odborovi sestanki so bili stalno vsakih 14 dni. Ko je prišla februarja 1944 XIV. divizija na spodnje štajersko, je partizanstvo zajelo velik razmah. Najprej so se vključevali v partizane naši fantje, ki bi morali z dopustov nazaj v Nemško vojsko, po letu 1944 pa je odšlo že mnogo Gotovljanov in Gotoveljskih deklet v partizane. Pri vsaki vojski so tudi žrtve in tako je osvobodilna borba terjala žrtve tudi tu. To so bili naši fantje, naši možje in naša dekleta. V herojski borbi so padli in mi za večino teh niti ne vemo, kje so pokopani. Njihove grobove je prerasla zelena ruša. 17 smrtnih žrtev je terjala osvobodilna borba od naše vasi. Vsi mi bomo te žrtve ohranili v častnem in najlepšem spominu.
Slava našim junakom!
Vinko Jordan (vir: knjiga, Gotovlje 1980)
[uredi] Življenje in delo podružnične šole Gotovlje
Kronist piše: "šolska mladina gotoveljska hodila je ves čas v sosednjo šolo. Gotovljani so morali prispevati k šolskim stroškom vsako leto dobro tretjino in še kurjavo za celo šolo. Že to je bil vzrok, da so si nekateri želeli lastne šole. Smola je še v tem, da tudi Žalec ni imel lastnega šolskega poslopja. Nekatere želske glave so hotele imeti novo šolo na spodnjem koncu trga, da bi gotoveljski otroci imeli še daljšo pot. To je dalo Gotovljanom pogum, da so aprila 1901 začeli graditi lastno šolo. Prostovoljnega dela je bilo ogromno, les, denar in veliko gradbenega materiala so prispevali premožnejši krajani; levji delež pa sta dala deželna vlada in okrajno glavarstvo. Otvoritev šole je bila 24. novembra in je bilo slabo vreme: deževje, povodenj, divjanje viharjev. Na razpisano upraviteljsko mesto se je prijavilo 15 prošnjikov, za učiteljsko pa sedem! sprejeta sta bila dva, dvajset zavrnjenih; šoloobveznih otrok pa je bilo 140. Prvi upravitelj Šumljak se je med to ogromno in presno zidovje prehitro vselil, zbolel in umrl. Njegov spomenik klaverno sloni ob zidu, nima pravega mesta; Šumjak je bil velik narodnjak in pedagoški idealist, šola mu je vzela življenje, krajani pa so nanj pozabili" Ob otvoritvi je pokojni nadučitelj približno takole povedal:"Čestita gospoda! Z današnjim dnem je končana zgradba krasnega poslopja, katero je posvečeno v blagor šolske mladine. Mnogo truda in sicer mnogo napora je stalo, predno je zrastla ta palača Marsikateri korak je bil storjen, toda ne zastonj. Svesti si besed: Ni praznik, predragi, nam naše življenje, življenje, življenje naj bode ti deževen dan!.
 |
Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka in/ali zamenjate oznako z določnejšo. Pomagajte si tudi s Slogovnim in Pravopisnim priročnikom, pri prvih korakih tudi z Uvodom in Vadnico. |
IN dalje: Družina in šola sestrici sta dve nobena samotno hoditi ne sme. delujmo v ljubezni skupaj! Saj velja blagor ene stvari - za otroke!" Pokojni Franc brinar, ki je vrsto let kot upravitelj služboval na tukajšnj šolo, je šumjaku napisal čudovit nekrolog. Kot Šumjak je tudi Brinar veljal za izvrstnega pedagoga, plemenita misel nanj med Gotovljani ni zbledela in bo živela vse dotlej, dokler bo živel rod, ki ga dobri desetletji poučeval in vzgajal. Življensko, z vso svojo pedagoško bitjo je bil zvezan s krajem. Vzgojil je rod nadvse dobrih pevcev, skratka, sodeloval je povsod, kjerkoli je bila njegova široka prosvetljenost potrebna. Anton Šumljak je poučeval od 1.10.1901 do 9.12.1903, Franc Brinar pa od 1.4. 1904 do 12.9.1925; z odhodom Franca Brinarja je prevzel vodstvo šole Robert Senica, ki je zdržal v učiteljskem poklicu ponih 43 let. Ko je 31.7.1946 odšel v pokoj, je v kroniko takole zapisal: "...Zapuščam ta lepi prosvetni dom z željo, da vršijo moji nasledniki službo učitelja v procvit vrlih in šoli naklonjenih Gotovljanov ter v blagor naši veliki Jugoslaviji..."
Po odhodu Ljudmile Kristan in Roberta Senice so bili nameščeni: Marija in Ivan Krašnja in Ana Breznikar; upraviteljske posle je prevzela domačinka, učiteljica Tončka Antloga. Iz zapisov je razvidno, koliko dela sta si naložili. Na pedagoško učno-vzgojni skrbi sta imeli kar 73 otrok, sodelovali sta skoraj v vseh odborih pripravljali igra in razne proslave; veliko dela za malo plačila. Tovarišica Tončka Antloga je bila v šolskem letu 1946/47 premeščena na šolo v Loke, na njeno mesto pa je prišel Adolf Polanc; potem je bila šola zaradi premajhnega števila otrok preimenovana v enorazrednico in je dlo v celoti prevzela Jožefa Luževič; pouk je trajal ves dan, tako je ostalo vse do šolskega leta 1951/52; takrat se je na šolo vrnila Tončka Antloga. Število otrok se je zvišalo od 63 na 88. Leto je bilo resnično živahno, saj je šola slavila svojo petdesetletnico. 27. oktobra 1951 je bil izvoljen obor, bil je številčno močan, saj je štel 20 krajanov. Proslava je bila 25. novembra istega leta. Dan je bil prilično lep, programi pestri, odlični. Prišli so krajani v polnem številu. Uvodni govor je imel gospod Vinko Jordan, ki je zgodovinski razvoj šole prav zanimivo orisal, navzoči so bili dobro razpoloženi, tudi učenci, saj je bila prav zanje pripravljena prava gostija. Petdesetletnico šole so krajani ohranili v najlepšem spominu. Tovariš Boris Pečarič je slušboval na šoli Gotovlje kot upravitelj vse do šolskaga leta 1949/50 do vključno 1959/60. Nekaj let je poučeval po ves dan, saj je bil za vse sam; tudi po 70 in več otrok je imel na učno-vzgojni skrbi; bil je živahne narave in dober družabnik. V šolskem letu 1961/62 je prevzel učiteljske posle Drago Kumer in jih je opravljal do šolskega leta 1982/83. Že poprej bi morali omeniti čas od 28. februarja 1925 pa do 31. avgusta 1926: takrat je na šoli živel in delal znani komponist Milan Apih. V sila kratkem času, ki ga je učitelj Apih kot učitelj prebil v Gotovljah, je bil živahen, razgiban in to kar na vseh področjih, najbolj pa na političnem in kulturnem, pa tudi družabnem. Ker pa je učitelj Apih sam prispeval svoje "spomine na Gotovlje" kaj več v tem zapisu ne bi omenjali. Preselimo se nekaj desetletij nazaj. Pa se zgoodi, da spregovori šola sama. Modruje v svojem šolskem tonu: "Pišem svoj življenjepis, ker ga moram pisati. Po dolini in obrobnih hribih imam mnogo sestra. Med njimi so skromne, meni enake, sopa tudi take, ki so bogate in resno bahave, zunanjost prešerna, notranjojst vprašljiva, kakor pri meni: večji del resna, delavna, prudarna, tu in tam sporna in popadljiva, vmes še kanček podcenjevanja. Katera neki?!" Kronist nadaljuje: Kraljevina Jugoslavija, večstranska država, je dala svoj pečat tudi Gotoveljski šoli. Kakor poprej Avstro-Ogrska. Ljudje, krajani imajo pečate v dobrem spominu. Kar lepo število je starejših kot šola. Vtistih "zlatih" časih je bil učitelj vsaj na tretjem mestu: župnik, župan, šomošter. Danes?! Zgodovina piše, da so se v šoli shajali prvi savinjski komunisti. Tudi spominska plošča je vzidana. Na njej piše: V GOTOVLJAH JE BILA LETA 1932 USTANOVLJENA CELICA KPJ. Učitelji so vzgojili mnogo pravih patriotov. To potrjujejo imena na spomeniku sredi vasi. Zapori, taborišča, odhodi v partizane. Tončel Antloga je šel med prvimi prostovoljci; težko ranjenega so zverinsko ubili; njegovo ime je napisano na praporu pionirskega odreda nemir v kraju je nastal leta 1971. Občinski vrh je z vso silo pritisnil: gotoveljski učenci v žalsko šolo, zakaj tukaj v Gotovljah bo šola z prilagojenim programom. Krajani k višku, kakor leta 1900! Šole damo, šola je naša desna roka, je naše srce, motor kulturnega življenja. Bilo je povedano nekaj jedkih nepreračunljivih stavkov; krajani niso odstopili: naši otoci v našo šolo! - je bilo njih geslo, čeprav so nekateri trdili, kolikšna pedagoška (didaktična) prednost jev popolni, sodobno urejeni osnovni šoli.
Leta 1972 je bila šola preurejena, obnovljena, dobila je dodatne prostore, v otvoritvenem govor je poudaril pokojni Vinko Jordan, dolgoletni predsednik šolskega sveta, poudaril: "tudi jaz sem hodil v to šolo. Hodil sem že v druge šole, v Celju, v Ljubljani. Zmeraj pa mi je nekaj v srcu govorilo: tisti prvi osnovnošolski koraki, tisti so najvažnejši. Prekrižaril sem veliko sveta, v srcu sem vedno nosil to našo Gotoveljsko šolo. Zdaj vsa preurejena, je mladim rodovom podarjena." Tudi tokrat se je zbralo veliko ljudi, zavzeto so sledili govorom in recitatu mladih; na prijateljsko srečanje so bili povabljeni vsi, ki so tako ali drugače živeli z gotoveljsko šolo. Le malo se jih ni odzvalo, nekateri počivajo po vsej svoji materi domovini. Za obnovo je bilo dano največ sredstev iz samoprispevka občanov, veliko, okoli tri milijone dinarjev, so krajani prispevali in to za ureditev okolice šole. Evropsko znan učenjak, prirodoslovec, Gotovljan, pa je v nekem pedagoškem članku takole zapisal: Šola je skupno vzgajališče, ki dopolnjuje domačo vzgojo in pripravlja mladino za življenje. Zato naj dom šolo v njenem delovanju in stremlenju vsestransko podpira ter naj nikoli ne hujska gojenca proti šoli in učitelju. Dom ima do šole tudi še druge dolžnosti. Predvsem jem dolžnost staršev pošiljati otroke redno v šolo, skrbeti, da hodijo pravočasno, čisti in zdravi. Bolni otroci morajo ostati doma, vsako nalezljivo bolezen je treba takoj javiti, da se ne prenese na druge otroke. Dom pa ima pravico zahtevati, da šola otroke pravilno vzgaja in skrbi za to, da v šolskih prostorih ni ogrožena varnost in zdravje otrok, bodisi zaradi mraza ali vlažnosti, nezadostnega zraka, slabe svetlobe, nalezljivih bolezni ali česarkoli. Šola dolgo ni imela lastnega igrišča, igrišče pa je objekt, ki veliko stane. Kje dobiti denar? Skrb za izgradnjo je prevzelo TVD Partizan Gotovlje; takrat je bil predsednik Tone Ribič, tajniške posle pa je vodil Branko Kert. Takoj je bilo jasno, da brez prostovoljnih storitev nikakor ne bo šlo. Tako je bil organiziran prevoz nasipnega materiala, odstranitev ruše in zravnanje terena; težko bi bilo našteti vsa imena krajanov, ki so skupaj opravili nad 1500 udarniških ur, koliko korakov je bilo storjenih, opravljenih kilometrov z osebnimi avtomobili. Pri dajatvah - takšnih ali drugačnih - so sodelovali tudi občinski forumi, razna podjetja, kmečke zadruge, pa tudi šola je prispevala na štiri milijone dinarjev. Igrišče je bilo leta 1977 nared, ograjeno, služi svojemu namenu, šolarjem in mladim krajanom; za občinski prazik 1980 je bilo igrišče podaljšano, tako, da je bilo v kraju za rekreacijo še več prostora. Leta 1998 je to igrišče nadomestilo novo, večje in bolj sodobno igrišče za šolo. Staro igrišče je zasedlo parkirišče in kasneje še nova avtobusna postaja za šolarje."
Leta 1991 je šola preživela tretjo vojno. Učiteljica Milica Končan v kronik zapiše: "27.6.1991...bil je prvi dan prave vojne za samostojno Slovenijo. Starejši učitelji so diživeli drugo vojno, mlajši prvo. Ljudje, kaj je to mogoče? Bile so počinice. Toda verjemite mi, da počitnic ni bilo". Med počitnicami leta 1997 je bila popravljena straha šole, šolo je začela krasiti nova fasada, preuredili so kotlovnico in okolico. Nekdanje stanovanje so uredili v telovadnico. Ob stoletnici leta 2001 pa so obnovili tudi vse učilnice ter jih sodobno opremili s pohištvom. Šola je s krajem dobro povezana, je del kraja. posebno velik delež daje s kulturnimi programi. Na šoli deluje veliko krožkov. danes podružnična šola v Gotovljah meri 546 kvadratnih metrov, ima 4 učilnice, majhen večnamenski prostor s kuhinjo za pripravo malice, telovadnico, zbornico, kabinetom in manjšo knjižnjico. Ugotovili so, da učenci, ki so hodili v Gotoveljsko šolo imajo kasneje v žalski šoli dobre rezultate in so zelo prijetni, kar pomeni, da na tej šoli učijo dobre učiteljice.
[uredi] Društva, ki delujejo v KS Gotovlje
Prostovoljno gasilsko društvo Gotovlje Začetek gasilstva v Gotovljah sega daleč nazaj v daljno leto 1903, ko so ustanovili prvo požarno brambo, katere naloga je bila - pomagati ljudem v sili in jih obvarovati pred rdečim petelinom na območju takratne občine Gotovlje. Že od ustanovitve društva so si naši predhodniki tako kot mi sedaj prizadevali za čim boljšo tehnično opremljenost društva, saj se zavedamo, da lahko z dobrim znanjem, izurjenostjo ter primerno opremo pomagamo ob požarih, elementarnih in drugih nesrečah . Zavedamo se dejstva, da nesreča nikoli ne počiva. Nesreča lahko ogrozi človeka, njegovo bivalno in delovno okolje. Nesreče so tudi za moderno znanost težko predvidljive, zato so še kako pomembne preventivne dejavnosti ter načrtne, aktivne in stalne priprave za njihovo preprečevanje oziroma odpravljanje posledic.Društvo pokriva požarni okoliš na površini 900 ha, po kategorizaciji spada v društvo I. kategorije. V društvu je včlanjenih 77 članov, članic in mladine. Glede na to, da je v krajevni skupnosti Gotovlje cca 1300 - 1500 prebivalcev, jih je v gasilskih vrstah kar 6 %. Ta številka ni majhna, kajti današnja stopnja razvoja, posebno na področju operative, znanja in tehnične opremljenosti je društvo doseglo zahvaljujoč veliki pripravljenosti članov in vodstva društva. Velikokrat bi bila lahko nesreča še hujša, kot je bila, če ne bi bilo hitrih intervencij in tako se je v tem dolgem obdobju uresničilo naše geslo:"NE VPRAŠAJ, KJE GORI, POMAGAJ TISTEMU, KI TRPI!" Več o PGD Gotovlje boste našli na njihovi spletni strani www.pgd-gotovlje.si
Športno rekreativno društvo Gotovlje Društvo je bilo ustanovljeno in dobilo ime po slovenskem koroškem vojvodi leta 1926, takrat registrirano kot društvo za šport in prosveto "BORUT". Skozi 77 letno zgodovino je BORUT doživljal marsikatere spremembe. Zamenjale so se generacije članov, iz prosvetnih sekcij so se razvila samostojna društva, v povojnem času se je društvo nekaj časa imenovalo PARTIZAN in v času pred osamosvojitvijo Slovenije že skoraj zamrlo. Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja se je društvo temeljito prenovilo in dobilo sedanjo podobo. Včlanili smo se v "Zvezo športnih društev Občine Žalec", ki šteje 50 športnih društev. Sedaj BORUT združuje okoli 100 članov, vseh generacij, ki se družijo, zabavajo, popularizirajo šport in rekreacijo in tako popestrijo vsakdanje življenje. Ponos društva sta moderno igrišče, katerega upravljamo ter vzdržujemo in brunarica v neposredni bližini. Imamo tudi odbojkarsko igrišče, balinarsko igrišče, park z igrali za najmlajše in rusko kegljišče. Problem je zimska sezona, ker v Gotovljah ni pokritega športnega objekta. BORUT zato najema telovadnico v Trnavi za košarko in nogomet ter malo dvorano v dvorani KZ Gotovlje za namizni tenis.
Turistično društvo Lipa Gotovlje Društvo skrbi da bi bile Gotovlje čiste in lepe. Skrbijo pa tudi za razne prireditve kot so bolšji sejem pod stoletnimi lipami ki je v Gotovljah vsako prvo soboto. Zadnje čase pa tudi obnavljajo središče Gotovelj. Predsednik turističnega olepševalnega društva lipa Gotovlje je Henrik Kranjc.
Kulturno društvo Gotovlje Društvo deluje na naslednjih področjih: ženski pevski zbor ki mu preseduje Irena Krajnc in ga vodi zborovodkinja Anja Jezernik, mala dramska skupina ki ga tudi vodi Irena Krajnc, pevke treh vasi pod vodstvom Jožice Sedminek in pa moški pevski zbor ki mu preseduje Danilo Florjančič in ga vodi Zdenka Markovič. Celotnemu kulturnemu društvu pa preseduje gospa Tatjana Žgank Meža z odpravnim odborom v sestavi: Mojca Krajnc, Irena Krajnc, Ivan Lešer, Darko Ograjenšek, Danilo Florjančič.
Paintball društvo Flek Društvo je bilo ustanovljeno na začetku leta 2004. Paintball je nekakšna igra v kateri se strljaš. Za to igro je potreben poligon in oprema katero v Gotoveljskim društvu imajo. Če želite podrobno izveedeti z kakšno igro gre in če bi se radi prijavili pojdite na www.flek.si . kjer si lahko tudi izposodite opremo in zveste kje ta poligon v Gotovljah sploh je.
Društvo upokojencev Gotovlje Društvo upokojencev ima Svoje prostore v krajevni skupnosti in ob Nogometnem igrišču kjer imajo igrišče za balinanje in rusko kegljanje. Namenjen je predvsem druženju. V njem je včlanjenih kar veliko upokojencev. Udeležuejejo se tudi v kar veliko občinskih tekmovanj.
Združenje borcev Gotovlje To društvo obiskujejo vsi gotovljani, ki so se v vojni borili za nas. V tem društvu jih ni več veliko ker je od vojne že veliko let in jih je večina na žalost pokojnih.
Čebelarsko društvo Gotovlje Ustanovljeno je bilo leta 1954 v dvorani Franca Antloge. Za prvega predsednika je bil izvoljen Ivan Rak. Leta 1980 je društvo štelo 28 čebelarjev (novejšega podatka nisem našel). Društvo obsega KS Gotovlje, Vrbje, Petrovče in Galicijo. Pomembnejši čebelarji Gotovelj: Vekoslav Lilija, Ivan Rak, Franc Antloga, Jože Antloga, Jaka Pikl, Anton Rozman in Polde Škafar. Vsi ti podatki so iz leta 1980 iz knjige Gotovlje.
Krajevna organizacija rdečega križa Gotovlje V Gotovljah ne manjka seveda tudi humanitarnih dejavnosti kot je rdeči križ Slovenije. V tem društvu zbirajo razna oblačila in obutve ki manjkajo tistim, ki nimajo denarja. Ta oblačila se dobijo v rdečem križu.
Konjeniški klub Gotovlje V Gotovljah imamo tudi velik hipodrom na katerem je prostor za ježo konjev. Seveda si hipodrom ne more sam organizirati tekmovanj in šole jahanja in zato so ustanovili konjeniški klub ki skrbi za prej omenjene stvari. Društvo ima tudi svojo brunarico v kateri strežejo pijačo v času tekmovanj. Imajo tudi hleve v katerih živijo konji. Na Gotoveljskem hipodromu so organizirana tudi državna tekmovanja.
Društvo prijateljev mladine Gotovlje To društvo je namenjeno mladini in raznim interesnim dejavnostim. Predsednica društva prijateljev mladine je gospa Tanja Janič.
