Gorska sinica
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Gorska sinica | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
.jpg/250px-Parus_atricapillus_2_(Marek_Szczepanek).jpg) |
||||||||||||||||
| Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||
|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
| Parus montanus Conrad von Baldenstein, 1827 |
||||||||||||||||
| Sinonimi | ||||||||||||||||
|
Poecile montanus |
Gorska sinica (znanstveno ime Parus montanus)[1] je ptica pevka iz družine sinic (Paridae).
Večinoma je prisotna le v centralni in vzhodni Evropi. Je sestrska vrsta močvirske sinice in se z njo včasih tudi križa.
Vsebina |
[uredi] Telesne značilnosti
Gorska sinica je velikosti od 11-12 cm z razponom kril od 17-18 cm in okvirno težo 9-11 g.[2] V marsičem je podobna močvirski sinici, le da ima nekoliko bolj motno črno kapo in več črnine na podbradku.
Podobna je tudi žalobni sinici.
[uredi] Gnezdenje
Gnezdi v drevesnih duplih, ki pa si jih sama izdolbe in zaradi tega potrebuje trohneča drevesna debla, ki so dovolj mehka da lahko duplo izdolbe. Samica vali samo enkrat, v času od meseca aprila do maja, znese pa okoli 6-9[3] jajc v 13-15 dneh. Mladiči so gnezdomci in valjenci, poletijo pa po 17-19 dneh.
[uredi] Življenjski prostor in navade
Habitat gorske sinice zajema povečini le centralno in vzhodno Evropo, medtem ko je v ostalih predelih redkost. Na Iberskem polotoku, Škotskem, Irskem in v jugozahodni Franciji je ni moč najti. Populacijo v Evropi ocenjujejo na 4-6 milijonov gnezditvenih parov, od tega jih je okoli 250.00 v Angliji in v Walesu.[4] Gorska sinica je prebivalka mešanih in iglastih gozdov v sredogorjih in gorovjih, ponekod tudi vrbovja in brezja v močvirnatih predelih. Na splošno velja, da se gorska sinica pojavlja na višjih nadmorskih višinah kot močvirska.
V Sloveniji se sklenjeno pojavlja od Julijskih Alp do Pohorja. Tudi drugi je vezana na višje predele, denimo v Trnovskem gozdu in na Snežniku.
Klici gorske sinice so globoki in nosljavi dze-dze-dze, v nasprotju s klici močvirske sinice piču; po tem jih torej zlahka ločimo med seboj. Mladostni osebki se pozimi zelo redko pridružijo mešanim siničjim jatam. Aktivna je samo podnevi.
[uredi] Prehrana
Tako kot močvirska sinica se tudi gorska sinica v gnezditvenem obdobju prehranjuje z žuželkami, v ostalem času pa s semeni, jagodami in orehi in si tudi naredi zaloge hrane. Ob krmilnicah ni pogosta.
[uredi] Opombe
- ^ a b Po mnenju ameriških ornitologov sodi močvirska sinica v samostojen rod Poecile.
- ^ British Garden Birds - Willow Tit (Britanske vrtne ptice - Gorska sinica). Pridobljeno 2007-08-19. (v angleščini)
- ^ Na http://www.garden-birds.co.uk/birds/willowtit.htm je navedeno število jajc od 5-13.
- ^ Birdguides - Willow Tit (Ptičji vodniki - Gorska sinica). Pridobljeno 2007-08-19. (v angleščini)
[uredi] Zunanje povezave
- Splošen opis na birdguides.com (v angleščini)
- Izčrpen opis s statističnimi podatki na British Garden Birds (v angleščini)
[uredi] Literatura
- Burton, R. ([2003] 2005). Življenje s ptiči. Kranj: Narava, str. 190. ISBN 961-91407-3-7 (COBISS)
- Trilar, T. (2004). Gozdne ptice Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 108. ISBN 86-11-16656-6
