Glodavci
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Glodavci Fosilni razpon: pozni paleocen - recentno |
||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 navadna veverica
Sciurus vulgaris |
||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
|
||||||||||||||
| Podredovi | ||||||||||||||
|
Sciuromorpha (veverice) |
Glodavci (znanstveno ime Rodentia) so red sesalcev. Glodavci predstavljajo več kot 40% vseh sesalcev ter so uspešna in prilagodljiva skupina. Živijo na vseh celinah (razen Antarktike). Kljub raznolikosti imajo nekaj skupnih značilnosti. So majhni, dolgorepi štirinožci s kremplji na prstih, z dolgimi srstmi ter z zobmi in čeljustmi, prilagojenimi glodanju in žvečenju. So pretežno talne živali, nekatere vrste pa živijo tudi na drevju (veverice), v vodi (bobri), ali pa kopljejo v tla (miš kopač). Le redki glodavci so samotarski.
[uredi] Zgradba telesa
Večina jih ima čokato telo in dolg rep. Na sprednjih nogah je 5 prstov, na zadnjih pa 3-5. So podplatarji. Zaradi nespecializirane zgradbe telesa se glodavci zlahka prilagajajo različnemu okolju.
Od drugih sesalcev se razlikujejo po 4 močnih sekalcih (glodačih), ki so dolgi, ukrivljeni in stalno rastoči. Sklenina je samo na sprednji površini. Mehkejša zobovina se pri glodanju obrabi in tako nastane oster, dletast glodač.
[uredi] Viri
- Velika ilustrirana enciklopedija, Živali, ISBN 86-11-16527-6
| Danes živeči redovi sesalcev po podrazredu |
|---|
| Australosphenida: Monotremata
Marsupialia: Didelphimorphia · Paucituberculata · Microbiotheria · Notoryctemorphia · Dasyuromorphia · Peramelemorphia · Diprotodontia Placentalia: Afrosoricida · Macroscelidea · Tubulidentata · Hyracoidea · Proboscidea · Sirenia · Cingulata · Pilosa · Scandentia · Dermoptera · Primates · Rodentia · Lagomorpha · Insectivora · Chiroptera · Pholidota · Carnivora · Perissodactyla · Artiodactyla · Cetacea |
