FreeBSD

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

FreeBSD

FreeBSD začetno okno
Spletna stran:	www.freebsd.org
Podjetje/ razvijalec:	Projekt FreBSD
Družina operacijskih sistemov:	BSD
Dostopnost izvorne kode:	Odprta koda
Zadnja stabilna izdaja:	7.0-RELEASE / 27. februar 2008
Podprta okolja:	i386, SPARC, SPARC64, ALPHA, AMD64, ia64, PC98, PowerPC, ARM architecture
Vrsta jedra:	Monolitično
Licenca:	BSD Licenca

FreeBSD je prosto dostopen odprtokodni operacijski sistem, ki izvira iz Unixa. Izhaja iz veje BSD in temelji na 386BSD in 4.4BSD. Teče na procesorjih, ki so združljivi z Intelovo arhitekturo x86, ter na DEC Alpha, UltraSPARC, procesorjih Itanium (IA-64) in AMD64. Podpora za arhitekturi PowerPC in ARM je trenutno v razvojni fazi.

V nasprotju z Linuxom, kjer ena skupina razvija jedro, drugi (projekt GNU) uporabniške pripomočke (lupina, osnovni ukazi ipd.), spet tretji pa vse skupaj zapakirajo v distribucije, se pri FreeBSD operacijski sistem razvija kot celota, njegova izvorna koda je na voljo v enem sistemu za nadzor različic (CVS). Tudi to je eden od razlogov, da FreeBSD velja za zelo učinkovitega, zanesljivega in robustnega. Tako se na Netcraftovi lestvici neprekinjenega delovanja spletnih strežnikov pojavlja kot edini prost operacijski sistem.

Vsebina 1 Zgodovina in razvoj 2 Ports 3 Dovoljenje 4 Hčerinski projekti 5 Literatura 6 Zunanje povezave

[uredi] Zgodovina in razvoj

Razvoj FreeBSD se je pričel leta 1993 na predelavi izvorne kode 386BSD. Zaradi vprašljivosti dovoljenja nekaterih delov te izvorne kode so različico 2.0, ki je izšla januarja 1995, v veliki meri prenovili in je temeljila na 4.4BSD-Lite Univerze Kalifornije v Berkeleyu.

Trenutno zadnja različica je 6.0, ki je izšla 4. novembra 2005. Sicer se hkrati razvijata dve veji, poleg 6.x še preizkušena 5.x (najnovejša različica je 5.4, sicer bo ta veja doživela le še različico 5.5) za produkcijske sisteme, kjer se zahteva kar največja stopnja zanesljivosti. Pri stabilnih različicah njeni številki sledi še besedica -STABLE. Različice, ki se končajo s -CURRENT, vsebujejo nove značilnosti in so namenjene preizkušanju. Novosti, ki se izkažejo za stabilne in zrele, so kasneje vključene v -STABLE.

Veja 5.x vsebuje številne novosti, večinoma tiste s področja varnosti. Ravno s tem namenom je bil ustanovljen projekt TrustedBSD, od koder je FreeBSD prevzel mehanizem MAC (mandatory access control - obvezen nadzor dostopa) ter datotečna sistema ACL (Access Control Lists) in UFS2. Veja 5.x podpira tudi šifrirane datotečne sisteme (sistem GDBE), izboljšano večprocesorsko delovanje in rešitev KSE za nitenje v razmerju m:n med jedrom in uporabniškim novojem. Knjižnica s to rešitvijo je od različice 5.3 dalje privzeta.

[uredi] Ports

Sistem ports omogoča pregledno nameščanje programske opreme, ki so jo priredili za ta operacijski sistem. V imeniški hierarhiji so datoteke Makefile, tako lahko nameščamo in odstranjujemo programe z ukazom make. Za vsak takšen programski paket skrbi vzdrževalec, ki je odgovoren, da sledi novostim v razvoju tega paketa. Vnaprej prevedeni paketi (angl. »packages«) so običajno na voljo v dveh različicah: za vejo 4.x in za 5.x. Pakete za 4.x je največkrat mogoče namestiti tudi na sisteme z vejo 5.x.

[uredi] Dovoljenje

FreeBSD je izdan pod dovoljenjem BSD (Berkeley Software Distribution), ki vsakomur dovoljuje uporabo in nadaljnje razpečevanje, dokler se ohranita oznaki o avtorskih pravicah in dovoljenju BSD. V nasprotju z GPL to ne preprečuje uporabe in razpečevanja delov kode pod drugimi dovoljenji.

[uredi] Hčerinski projekti

Dovoljenje BSD omogoča, da se iz osnovnega FreeBSD izpelje hčerinske projekte. Nekateri izmed njih so:

• GNU/FreeBSD je skupek FreeBSDjevega jedra z orodji projekta GNU. Razvija ga Debian.
• DragonFly BSD se je odcepil od različice 4.8 zaradi nestrinjanja nekaterih razvijalcev z zasnovo veje 5.x.
• FreeSBIE je »živa« distribucija FreeBSD, ki se zažene in deluje s plošče CD. Pripravlja jo skupina italijanskih uporabnikov *BSD.
• Frenzy je podobna »živa« distribucija, namenjena predvsem rusko govorečim uporabnikom. Pripravljajo jo v Ukrajini.
• BSDeviant je še ena »živa« distribucija, ki jo je mogoče spraviti na Mini CD-R.
• PicoBSD se zažene z diskete. Na voljo je več izvedenk za različno strojno opremo.
• Darwin je soroden operacijski sistem, ki se prvenstveno razvija za Applove računalnike in je precej prevzel iz FreeBSD.
• m0n0wall je paket za vdorobrane (požarne zidove) in temelji na FreeBSD

[uredi] Literatura

• Michael Lucas, Absolute BSD, The Ultimate Guide to FreeBSD, No Starch Press, julij 2002. ISBN 1886411743.
• Dru Lavigne, BSD Hacks, 100 Industrial-Strength tips for BSD users and administrators, O'Reilly, maj 2004. ISBN 0596006799.
• Michael Urban, Brian Tiemann, FreeBSD Unleashed, Second Edition, Sams Publishing, april 2003. ISBN 0672324563.
• Greg Lehey, The Complete FreeBSD, 4th Edition, Documentation from the Source, O'Reilly, april 2003 ISBN 0596005164.
• Marshall Kirk McKusick, George V. Neville-Neil, The Design and Implementation of the FreeBSD Operating System, Addison Wesley Professional, avgust, 2004. ISBN 0201702452. [4] (http://www.awprofessional.com/titles/0201702452)
• Ted Mittelstaedt, The FreeBSD Corporate Networkers Guide, Addison-Wesley, december 2000. Paperback, book & CD edition, 401 pages. ISBN 0201704811.
• The FreeBSD Handbook, Volume 1 : User Guide, 3rd Edition, FreeBSD Documentation Project, FreeBSD Mall, Inc., november 2003 ISBN 1571763279.
• The FreeBSD Handbook, Volume 2 : Admin Guide, 3rd Edition, FreeBSD Documentation Project. FreeBSD Mall, Inc., september 2004 ISBN 1571763287.

[uredi] Zunanje povezave

• Uradna stran FreeBSD (zrcalo v Sloveniji)
• Priročnik
• Kratka zgodovina
• Slovenska FreeBSD stran
• The complete FreeBSD pod dovoljenjem Creative Commons
• FreeBSDSoftware
• FreshPorts
• FreeBSDwiki.net (wiki namenjen FreeBSD)
• UnixCities
• FreeBSD Portal
• FreeBSD Howtos
• BSD !(Linux) dot org
• Stalna tema o FreeBSD v Slo-Techovem forumu
• FreeSBIE
• Frenzy
• BSDeviant
• Debian GNU/kFreeBSD
• PicoBSD
• Družinsko drevo BSD
• Rosetta Stone for Unix