Feroelektrik
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Fêroeléktrik je snov, pri kateri že pri relativno majhnem električnem polju opazimo nelinearno odvisnost polarizacije od polja. Pri določeni temperaturi se v teh snoveh pojavi spontana polarizacija. Spontana polarizacija izgine, ko temperatura preseže Curiejevo temperaturo in s tem močno pade tudi dielektrična konstanta. Feroelektriki kristalizirajo brez središča simetrije in imajo električni dipolni moment. So podvrsta piroelektrikov, katerih smer polarizacije je mogoče obrniti z zunanjim električnim poljem. Feroelektriki imajo običajno več domen – makroskopskih območij enake polarizacije – od katerih je polovica pozitivnih, polovica pa negativnih. Z večanjem električnega polja se začno nasprotno polarizirane domene obračati in polarizacija hitro narašča. Ko je doseženo nasičenje, sega ena domena čez celo telo. Zgleda feroelektrikov sta barijev titanat in rošelska sol (natrijev kalijev tartrat).
