Feritin
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Feritín je globularna beljakovina, sestavljena iz 24 podenot, ki predstavlja v evkariontskih in prokariontskih organizmih poglavitno skladiščno mesto za železo. Železovi ioni so v kompleksu s feritinom v topni in netoksični obliki. Kadar je feritin prost, brez vezanega železa, govorimo o apoferitinu.
[uredi] Opis
Feritin je sestavjen iz 24 beljakovinskih podenot, ki so pri vretenčarjih dolge 19–21 kDa in jih delimo v dve skupini: lahko in težko. Pri rastlinah in bakterijah so vse beljakovinske enote lahkega tipa.
V sredini beljakovinskega kompleksa se skladišči železo v obliki hidroksidnih in fosfatnih kristalov. Ena molekula feritina lahko vsebuje okoli 4500 železovih ionov v feri-obliki (Fe3+).
[uredi] Funkcije
Prosto železo je sicer za celice toksično in zato je organizem ustvaril zaščitni mehanizem, ki veže proste železove ione. V celicah se železo tako skladišči v obliki feritina in tudi hemosiderina. Slednji nastane z agregiranjem feritinskih molekul. Železo se iz feritina in hemosiderina v primeru potreb organizma zopet sprošča; lažje se sprosti iz feritina kot iz hemosiderina.
Serumska koncentracija feritina kolerira s količino telesnih zalog železa in je zato pogost pokazatelj zalog železa v organizmu v laboratorijskem testiranju. Za osebo moškega spola je normalna koncentracija feritina od 12-300 ng/mL, za osebo ženskega spola pa od 12-150 ng/mL. Nižja kot je koncentracija feritina v telesu, večja je verjetnost, da osebi primanjkuje železa.[1]Največ feritina je v ledvicah, vranici in kostnem mozgu.[2]
[uredi] Opombe in viri
- ^ http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/ency/article/003490.htm. Pridobljeno 2008-03-14. (v angleščini)
- ^ Lehninger, A.L. (1982). Principles of Biochemistry, 6. ponatis. New York: World Publishers, Inc., str. 780.
