Delitev dela

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti. Urediti ga je potrebno zaradi naslednjega razloga: newikificirano, brez kategorij, iw. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka in/ali zamenjate oznako z določnejšo. Pomagajte si tudi s Slogovnim in Pravopisnim priročnikom, pri prvih korakih tudi z Uvodom in Vadnico.

DELITEV DELA

Delitev dela je dejavnost, kjer vsak posameznik izvršuje svoje naloge v okvirju neke celote.

Delitev dela je naraven pojav, saj jo poznamo tudi v živalskem svetu (rec. mravlje; negovalke skrbijo za matico, delavke nabirajo hrano, bojevnice branijo mravljišče, matica leže jajčeca).

A delitev dela je najbolj značilna za človeško družbo in brez delitve dela moderna človeška civilizacija ne bi mogla obstajati.

V človeški prazgodovini še delitev dela ni bila tako izrazita. V nabiralni družbi so vsi člani plemena nabirali sadeže in vse počeli enako in družno.

Prva delitev dela nastane z začetkom prehranjevanja človeka z živalskim mesom, ko se družba prvič razdeli na tiste, ki lovijo – lovci in tiste, ki nabirajo plodove - nabiralci. Lovci so bili pretežno moški, nabiralke pa ženske, Ženske so tudi skrbele za otroke in prebivališča, medtem, ko so moški bili na lovu.

Z razvojem obrti, udomačevanjem živali, razvojem poljedelstva se delitev dela še naprej razvija. Pred približno 10.000 leti tako dobimo v človeški družbi lončarje, kovače, živinorejce, poljedelce, lovce, vojake. Vrh delitve dela v starem svetu in antiki tako vidimo pri starih Egipčanih, starih Grkih in starih Rimljanih.

MOderen čas se začne v 14. stoletju, s pojavom manufakture. Manufaktura je ročna delavnica, katere lastnik je manufakturist in zaposluje delavce. Delavci si delo delijo (vsak opravlja svoje delo) in so zato tudi plačani. Plača se imenuje mezda, katero si delavci med seboj razdelijo.