Cerkev svete Barbare, Piršenbreg

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Cerkev sv. Barbare na Piršenbregu je rimskokatoliška podružnična cerkev in spada pod Župnijo Pišece.

Cerkev se nahaja na najvišjem griču (289 mnm) v vasi Piršenbreg in je vidna daleč na okoli. Tudi razgled iz griča, ki je na severni strani poraščen z gozdom, sega proti jugu vse do Gorjancev onstran Brežiškega polja. Takoj pod cerkvijo se nahaja nekaj hiš ter hramov z vinogradi. Cerkev je postavljena tako, da je njena ladijska os natančno poravnana v smeri vzhod-zahod. Zvonik se nahaja na zahodni strani, zakristija pa je prislonjena na južno stran.

Iz napisa na portatilu na stranskem oltarju lahko razberemo, da je cerkev obstajala vsaj že leta 1657. Posvečena je sveti Barbari, zavetnici rudarjev, kar po vsej verjetnosti kaže na sočasno pridobivanje premoga v streljaj oddaljenem rudniku Globoko, katerega obratovanje sicer po doslej znanih podatkih ni datirano v tako zgodnjo dobo. Cerkev je zidana iz kamna in je na vzhodu konično zaključena, sicer pa enoladijska, banjasta in obokana s sosvodnicami. Dolga je 14 metrov, široka 5 metrov, visoka pa 3 metre (notranje mere). Korni zaključek z zvonikom kaže na kasnejšo izpeljanko izvirne rešitve, kakršno ima cerkev sv. Križa v Dednji vasi. Ima dva oltarja - glavnega ter stranskega. Glavni oltar je primer t.i. zlatih rezljanih oltarjev iz 17. stoletja. Značilen je po rezani podobi svete Barbare v sredini, svete Katarine na desni in svete Marjete na levi strani. Nekoliko višje se nahaja podoba svetega Boštjana in svetega Petra, na sredini na vrhu pa je podoba svetega Križa, pod katerim sta podobi Žalostne Matere Božje ter Marije Kleope. Olje na platno je iz 2. polovice 18. stoletja. Iz istega časa je tudi rezljani leseni stranski oltar Device Marije na južni strani. Vsebuje Marijino podobo na sredini, na eni strani kip svetega Valentina, na drugi pa svetega Janeza. Vrh oltarja je podoba svetega Antona s štirimi angeli.

Po ustnem pričevanju naj bi se zakristija nekoč nahajala na drugi, to je severni strani cerkve.

Cerkev je bila v letih od 1987 do 1993 obnovljena. Narejena je bila nova fasada, bakrena streha na zvoniku ter celotno ostrešje na cerkveni ladji in zakristiji. Dokupljena sta bila dva zvonova (sedaj so trije) ter urejena elektrifikacija le-teh. Obnovljena je bila tudi notranjost cerkve. Staro razsuto škarpo je zamenjala na novo pozidana škarpa, ki je dobila tudi novo ograjo. Poleg tega je bila urejena še dovozna pot ter zunanja osvetlitev cerkve.

Maše so vsako nedeljo ob 9. uri. V cerkvi poteka tudi verouk za učence območja Krajevne skupnosti Globoko.