Zdravljica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Cenzurirana Zdravljica, pripravljena za objavo v Poezijah 1846. Iz zbirke jo je izločil pesnik sam, potem ko je cenzor Franc Miklošič označil kitico Edinost, sreča, sprava kot spotakljivo. Izšla je potem cela in malo spremenjena šele leta 1848

Izvirnik Zdravljice v bohoričici iz leta 1844.

Zdravljíca je pesem, ki jo je France Prešeren napisal leta 1844. Sedma kitica, ki se začne z Žive naj vsi narodi in jo je za zbor uglasbil Stanko Premrl, je od 27. septembra 1989 slovenska državna himna. Pesem je po obliki carmina figurata.

Poleg zborovskih uglasbitev je znana tudi rokovska izvedba Zorana Predina in skupine Lačni Franz.

[uredi] Besedilo

[uredi] Himna

France Prešeren in prvi verz sedme kitice :

Glavni članek: Slovenska himna.

Zdravljice na slovenskem kovancu za 2 €

[uredi] Različice besedila

Pesem se je ohranila vsaj v šestih zapisih:

1. V Prešernovi zapuščini (Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, rokopisni oddelek, Ms. 471, št. 3) se je ohranil rokopis pesmi, pisan v bohoričici. Rokopis iz leta 1844 vsebuje besedilo, ki je večkrat prečrtano in popravljeno. Verjetno gre za osnutek, na katerem je pesem nastajala. Njegov naslov se glasi Zdravica ob novini leta 1844. Zanimivost je 9. kitica, ki sicer v večini literature ni objavljena, ima pa 10 vrstic in ne 7, kakor ostale kitice.
2. Drugi rokopis iz Prešernove zapuščine (NUK, rokopisni oddelek, Ms. 471, št. 4) je še en zapis pesmi, ki ga je napisal Prešeren lastnoročno. Gre za prepis bolj ali manj končne različice, tako da rokopis ne vsebuje popravkov oziroma prečrtanega besedila. 9. kitica na tem rokopisu ni več zadnja, ampak je uvrščena na šesto mesto, takoj za kitico Bog žívi vas Slovenke. Pravtako nima več deset vrstic, saj ji zadnje tri manjkajo - kitica je namreč »standardizirana« po ostalih sedemvrstičnih.
3. Tretji rokopis (NUK, rokopisni oddelek, Ms. 471, št. 12) vsebuje samo zadnje tri kitice besedila. Zapis se v glavnem sklada z zadnjo redakcijo pesmi, objavljeno v petem zvezku Krajnske čbelice in v Novicah (1848), z izjemo dveh verzov.
4. Rokopis R I je bil namenjen cenzorju in je v celoti prečrtan s črnilom ter brez rdeče črte ob tretji kitici, ki jo je cenzor napravil v R II.
5. Rokopis R II je bil drugi cenzorju namenjeni rokopis. Tudi tu je pesem v celoti prečrtana, sicer pa razlik z zapisom v R I ni, razen manjših pravopisnih podrobnosti.
6. Doslej znani zadnji rokopis je shranjen v muzeju Památnik národního písemnictví v Pragi (Sign. 83 P 72). Obsega samo prvih šest kitic, od zapisov v cenzurnih rokopisih pa se razlikuje predvsem v pravopisnih podrobnostih.

[uredi] Posnetek

Zdravljica

Posnetek Zdravljice

Težave pri poslušanju? Glej pomoč za predstavnostne vsebine.

[uredi] Opombe

1. ^ Pesem je prepisana iz knjige France Prešeren, Zbrano delo: 1. knjiga, DZS, Ljubljana, 1996, zbirka Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. V knjigi je pri Zdravljici objavljenih le osem kitic. Deveta kitica je navedena v opombah na koncu knjige.
2. ^ To je uradno besedilo slovenske himne in je prepisano iz spletne strani Urada vlade za komunikacije [1].

[uredi] Zunanje povezave

V Wikiviru je na razpolago izvorno besedilo v zvezi s temo:

Zdravljica

Wikimedijina Zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi: Zdravljica

Zvočni posnetki in besedila v različnih jezikih

• Audio-Stream der Nationalhymne Sloweniens (Real Player)
• Zdravljica na Preseren.net
• Urad Vlade RS za informiranje, himna v tujih jezikih ter v notnem zapisu
• http://www.hervardi.com/zdravica.php