Steklo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Steklo se lahko izdela prozorno in ploščato ali pa ga, kot kaže ta krogla steklarne Brehat iz Bretanje, oblikujemo v druge oblike in barve.

Steklo je anorganski proizvod taljenja kremena, ki postane pri ohlajanju na sobno temperaturo trd in krhek. S spreminjanjem kemične sestave in načina izdelave dobimo, stekla katerih lastnosti ustrezajo najrazličnejšim namenom uporabe. Natrijevo steklo je navadno in se najpogosteje uporablja za kozarce, steklenice in okenska stekla. Svinčevo steklo se uporablja predvsem za optične predmete. Borovo steklo se uporablja v laboratorijih in gospodinjstvu, ker je odporno proti spremembam temperature.

Brezbarvno steklo se izdeluje iz zelo čistih surovin. Za obarvanost stekla z nekim odtenkom je potrebno stekleni masi dodati določeno snov. Tako se, na primer, s primesmi železa steklo obarva z zeleno rumenim tonom. Barvna stekla se pridobivajo tudi z dodajanjem raznih kovinskih oksidov. Kromov oksid obarva steklo zeleno, bakrov modro, manganov oksid pa vijoličasto. Steklo postane rdeče, če je v zmes primešano zlato.

[uredi] Vrste stekla

Ravno steklo
- Navadno okensko steklo
- Motno steklo
- Ornamentno steklo
- Kristalno steklo
- Mlečno steklo ali opal steklo
Votlo steklo
- Strojno pihano steklo
- Ročno pihano steklo
Specialna stekla
- Laboratorijsko steklo
- Luksuzno steklo
- Filigran steklo
- Milefiori steklo
- Štras steklo
- Aventurin
Specialna tehnična stekla
- Kremenčevo steklo
- Signalna stekla
- Varnostna stekla
- Optično steklo
Ostali izdelki iz stekla
- Steklena volna
- Vodno steklo