See also ebooksgratis.com: no banners, no cookies, totally FREE.

CLASSICISTRANIERI HOME PAGE - YOUTUBE CHANNEL
Privacy Policy Cookie Policy Terms and Conditions
Smreka - Wikipedija, prosta enciklopedija

Smreka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Smreka
Navadna smreka (Picea abies)
Navadna smreka (Picea abies)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Pinophyta (iglavci)
Razred: Pinopsida
Red: Pinales (borovci)
Družina: Pinaceae (borovke)
Rod: Picea (smreka)
Link
Vrste

okrog 35

Smreka (znanstveno ime Picea) je rod v družini borovk. Obsega okrog 35 vednozelenih vrst iglastih dreves. V kraju Raduše, ki leži v občini Slovenj Gradec je pred leti stala najdebelejša smreka v Sloveniji. V obseg je merila kar 555 cm.

Les smreke je svetlo rumenkaste barve po celotni prostornini debla. Beljava in jedrovina se barvno ne ločita. Poskobljan les ima vonj po smoli, pogosto pa se pojavljajo tudi smolni žepki. Od lesa jelke (Abies Alba) se loči le po vsebnosti smolnih kanalov, ki jih jelovina nima.

[uredi] Vrste

1 Storži z debelimi luskami; listi na prečnem prerezu kvadratni: sekcija Picea

1a Storži z (večinoma) priostrenimi konicami; listi topi ali nekoliko priostreni
  • Picea abies (navadna smreka) - Evropa; pomembna v gozdarstvu. Izvorno božično drevo.
  • Picea asperata (smreka zmajevka) - zahodna Kitajska; več varietet.
  • Picea meyeri - severna Kitajska.
  • Picea koraiensis - Koreja, severovzhodna Kitajska.
  • Picea koyamae - Japonska (gorovja).
1b Storži z gladko zaokroženimi luskami; listi topi ali nekoliko priostreni
  • Picea orientalis (kavkaška smreka) - Kavkaz, severovzhodna Turčija.
  • Picea morrisonicola - Tajvan (visoke gore).
  • Picea wilsonii - zahodna Kitajska.
  • Picea obovata (sibirska smreka) - severna Skandinavija, Sibirija. Pogosto obravnavana kot različica P. abies (se lahko križa z njo) z značilnimi storži.
  • Picea schrenkiana - gorovja osrednje Azije.
  • Picea smithiana - zahodna Himalaja.
  • Picea alpestris - Alpe v Evropi; redka, pogosto obravnavana kot različica P. abies (se lahko križa z njo) z značilnimi storži.
1c Storži z gladko zaokroženimi luskami; listi z zelo ostro konico
  • Picea maximowiczii - Japonska (redka, v gorah).
  • Picea torano - Japonska.
  • Picea neoveitchii - severozahodna Kitajska (redka, prizadeta vrsta).
  • Picea martinezii - severovzhodna Mehika (zelo redka, prizadeta vrsta).
  • Picea chihuahuana - severozahodna Mehika (redka).

2 Storži z debelimi valovitimi luskami, listi nekoliko do zelo sploščeni: sekcija Omorika

2a Storži večinoma z zaokroženimi luskami; listi na prerezu sploščeni, spodaj beli
2b Storži večinoma z valovitimi luskami; listi na prerezu rahlo sploščeni, pogosto spodaj bolj bledi
  • Picea mariana - severna Severna Amerika.
  • Picea rubens - severovzhodna Severna Amerika; pomembna v gozdarstvu.
  • Picea glehnii - severna Japonska, Sakhalin.
  • Picea alcoquiana (alkoška smreka) - osrednja Japonska (gore).
  • Picea purpurea - zahodna Kitajska.
  • Picea balfouriana - zahodna Kitajska.
  • Picea likiangensis - severozahodna Kitajska.
  • Picea spinulosa - sikhimska smreka. Vzhodna Himalaja.

3 Storži z zelo tankimi, valovitimi luskami: sekcija 'Casicta'

  • Picea glauca (kanadska smreka) - severna Severna Amerika; important in forestry.
  • Picea engelmannii (Engemannova smreka) - zahodna Severna Amerika (gore); pomembna v gozdarstvu.
  • Picea sitchensis (sitka) - obala tihega oceana v Severni Ameriki; največja vrsta, visoka do 95 m; pomembna v gozdarstvu.
  • Picea jezoensis - severovzhodna Azija, Kamčatka južno proti Japonski.
  • Picea pungens (bodeča smreka) - Skalno gorovje, Severna Amerika; pomembna v vrtnarstvu.


[uredi] Zunanje povezave

Znak Commons
Wikimedijina Zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi: Smreke



aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - bcl - be - be_x_old - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - co - cr - crh - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dsb - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - ext - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gan - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - hak - haw - he - hi - hif - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kaa - kab - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mdf - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - mt - mus - my - myv - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - quality - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - rw - sa - sah - sc - scn - sco - sd - se - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sr - srn - ss - st - stq - su - sv - sw - szl - ta - te - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu -