Himalaja
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Himalája je gorstvo v Aziji, ki ločuje Indijsko podcelino od Tibetanske visoke planote. V njen okvir spadajo najvišje gore sveta kot Mount Everest, K2 in Kandženzenga. Himalaja v sanskrtu pomeni »bivališče snega« (hima - sneg, alaja - bivališče).
Razteza se prek petih držav - Pakistana, Indije, Kitajske, Butana in Nepala. V njej imajo povirje tri velike svetovne reke - Ind, Brahmaputra in Ganges. Njena dolžina je približno 2400 km, od Nanga Parbata na zahodu do Namče Barva na vzhodu.
Nastala je z alpidsko orogenezo, torej je eno najmlajših gorstev našega planeta. Dviga se še danes - približno 5 milimetrov na leto, saj se indijska litosferska plošča še vedno nariva na evrazijsko.
Ima velik vpliv na podnebje Azije. Preprečuje mrzlim arktičnim vetrovom, da bi ohlajali področje Indijske podceline, obenem pa predstavlja pregrado za monsune, ki pihajo proti notranjosti. Je vzrok za nastanek puščav v notranjosti Azije, denimo Gobi.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
