Pihala
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pihála so glasbila, ki ustvarjajo zvok tako, da glasbenik pihne zrak v pihalo naravnost ali s pomočjo posebnega jezička. S tem zračni steber v notranjosti pihala zaniha. Če je frekevenca nihanja enakomerna, zaslišimo točno določen ton.
 |
Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka in/ali zamenjate oznako z določnejšo. Pomagajte si tudi s Slogovnim in Pravopisnim priročnikom, pri prvih korakih tudi z Uvodom in Vadnico. |
Vsebina |
[uredi] Nastanek zvoka v pihalih in trobilih
Pri flavti, denimo, pihamo v ustnik, po katerem zrak potuje po tanki reži do jezička. Tam se curek zraka cepi, tako da izmenično potuje po flavti in ven, kar ustvarja ton. Preostali del flavte služi le kot resonator, s pritiskanjem na luknjice pa resonančno cev krajšamo ali daljšamo in s tem dobimo različne tone. Že stari Grki so poznali dejstvo, da podaljšanje cevi za faktor dva da za oktavo (to je 6 tonov) nižji ton. To je tudi razvidno iz velikosti instrumentov, saj je na primer bas saksofon veliko večji od alt saksofona. Poleg tega, da moramo v pihala in trobila pihati, je razlika med njimi in instrumenti s strunami tudi v tem, da tu zvok nastane zaradi razlike v tlakih med razredčinami in zgoščinami, ki se pojavijo v ceveh; torej za razliko od vibracij, ki jih izkoriščamo pri strunah (transverzalno valovanje), pri zračnih instrumentih izkoriščamo longitudinalno gibanje zraka.
[uredi] DRUŽINE PIHAL:
1. Piščali
- žvegle
- dvojnice
- okarina
- zurna
- šakuhači (japonsko glasbilo; shakuhachi)
- dude
...
2. Flavte
- flavta (tudi prečna flavta ali velika flavta)
- pikolo (mala flavta)
- kljunasta flavta (blokflavta)
- altovska flavta
- tenorska flavta
- basovska flavta
- velika basovska flavta
2. Oboe
- oboa
- angleški rog
- ljubezenska oboa (oboa d'amore)
- lovska oboa (oboa da caccia)
- sarusofon
- hekelfon (Heckelphon)
3. Klarineti
- klarinet(s transpozicijo v B ali A)
- mali klarinet
- altovski klarinet
- basovski klarinet
- kontrabasovski klarinet
- basetni rog
- ljubezenski klarinet
- taragav (ali tárogató, madžarski in srbski ljudski instrument)
3. Saksofoni
- sopranino saksofon
- sopranski saksofon
- altovski saksofon
- tenorski saksofon
- baritonski saksofon
- basovski saksofon
- kontrabasovski saksofon
- subkontrabasovski saksofon ali tubax
4. Fagoti
- fagot
- kontrafagot
5. Ostali pihalni instrumenti
...
[uredi] Zasedbe pihal:
Pihala najdemo v pihalnih orkestrih in pihalnih godbah ter simfoničnih orkestrih. Sekcijo pihal v simfoničnem orkestru sestavljajo flavte, oboe, klarineti in fagoti. Pihalci po navadi sedijo v dveh vrstah – flavtisti in oboisti v sprednji, klarinetisti in fagotisti pa za njimi. Saksofon je sodi med najpomembnejše jazzovsko glasbilo. V big bandih poznajo sekcijo petih saksofonov – dveh altovskih, dveh tenorskih in enega baritonskega saksa. Pihala tvorijo tudi pihalni kvintet, ki je sestavljen je iz flavte, oboe, fagota, klarineta in roga.
[uredi] Uspešnice za pihala:
~ FLAVTA
Bach Brandenburški koncert št. 4 Mozart 2 koncerta Debussy Sirinks Prokofjev sonata Poulenc sonata Boulez sonatina
~PIKOLO
Britten Variacije na Purcellovo temo
~ KLARINET
Mozart koncert Weber 2 koncerta Brahms 2 sonati Stravinski Ebony concerto
~ OBOA
Handel 6 koncertov Mozart koncert Strauss koncert Britten Šest metamorfoz po Ovidu
~ ANGLEŠKI ROG
Sibelus Labod iz Tuonele (za orkester) Hindemith sonata
~ FAGOT
Mozart koncert Weber koncert Hindemith sonata
