Paul Gauguin
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Eugène Henri Paul Gauguin, francoski slikar, * 7. junij 1848, Pariz, Francija, † 8. maj 1903, Atuana Hiva-Oa, Polinezija.
Gauguin, ki se je rodil kot Eugène Henri Paul Gauguin, je bil predstavnik impresionizma ter simbolizma.
Leto po Gauguinovem rojstvu se je njegova družina preselila v Peru. Med potovanjem je oče umrl in mati je z otrokom našla zatočišče pri sorodnikih v Limi. Leta 1855 sta se vrnila v Francijo - v Orleans, kjer je Gauguin med leti 1859 in 1865 začel svoje izobraževanje. V naslednjih letih je opravljal razna dela na trgovskih ladjah, pri 18 letih odšel na potovanje okoli sveta in pri 20 letih sodeloval v vojni mornarici kot mornar (matros) na korveti »Jerome Napoleon«. Ob vrnitvi v Pariz se je njegovo življenje nenadoma spremenilo, saj je postal uspešen in bogat borzni posrednik. Njegov podpornik, Gustave Arosa, premožen zbiralec umetnin, mu je predstavil impresioniste. Medtem ko se je med tednom ukvarjal s posli, je svoj prosti čas posvečal slikanju s Paulom Cezanneom in Camillom Pisarrom, slednji je kasneje postal njegov učitelj. 22. novembra 1872 se je poročil z Danko Mette Sophie Gad, s katero je imel pet otrok: Emile, Aline, Clovis, Jean-Renè in Pola.
Leta 1884 se je Gauguin s svojo družino preselil v København, kjer je poskušal nadaljevati svojo kariero pri ženinih starših, kateri so lastili tekstilski obrat, a brez uspeha. Odločil se je, da bo ves svoj čas posvetil slikanju in se leta 1885 vrnil v Pariz, a družino pustil na Danskem. Ker jih ni mogel preživljati, so se bili žena in otroci prisiljeni vrniti k njeni družini.
Kot njegovega prijatelja Vincenta Van Gogha, s katerim je v Arlesu slikal devet tednov, je tudi Paula Gauguina mučila depresija in enkrat je poskusil samomor. Impresionizem ga je razočaral - menil je, da je tradicionalno evropsko slikarstvo postalo preveč posnemovalno in mu je primanjkovala globina ter simbolizem. Nasprotno sta se mu zdeli afriška in azijska umetnost polni mističnega simbolizma in energije. V njegovih slikah iz tistega obdobja so oblike prikazane kot obsežne ploskve bogate barve, obrobljene z zavitimi črtami.
V letu 1891 je odpotoval v Tahiti, kasneje pa, predvsem zaradi kroničnega pomanjkanja finančnih sredstev, na Markeških otokih, kjer je preživel večino svojega preostalega življenja in se v Francijo vrnil le enkrat. Njegove znamenite Bretonske delavke so nastale po navdihu Tahitija, kot vrelca življenja in prostosti. Dela, polna skoraj religioznega simbolizma in sočutja do otoških domorodcev, je Gauguin pošiljal naprodaj v Pariz. Pokopan je v pokopališču Atuona, na otoku Hiva Oa (Markeški otoki v Francoski Polineziji). Nedaleč stran je pokopan belgijsko-francoski šansonjer Jacques Brel.
Slikarski slog: Potem, ko se je razočaran umaknil iz impresionizma je navdih našel pri bujnem načinu življenja na Tahitiju, kjer so nastale umetnine, kot so Na plaži (1891; poimenovana tudi Ženske Tahitija), Bretonske delavke (1894), Arearea (1891), Jakobov boj z angelom (1888), Nabiralke morske trave (1889), Nirvana (1890)...