Nad Tatrou sa blýska

Nad Tatrou sa blýska
hromy divo bijú.
Zastavme ich bratia,
ved' sa ony stratia,
Slováci ožijú.

To Slovensko naše
posiaľ tvrdo spalo.
Ale blesky hromu
vzbudzujú ho k tomu,
aby sa prebralo.

Už Slovensko vstáva
putá si strháva
Hej rodina milá
hodina odbila,
žije matka Sláva

Ešte jedle rastú
na krivánskej strane
Kto jak Slovák cíti,
nech sa šable chytí,
a medzi nás vstane

Nad Tatrami se bliska,
in divje grmi.
Bratje, ustavimo jih,
vidite, konec bo njih,
Slovaki bodo obujeni.

To je naša Slovaška,
ki dolgo je spala.
Toda pesem gromkih strelá
ji volje dovolj da,
da zdaj bo vstala.

Slovaška že vstaja,
si trga vezi.
Hej, družina mila,
ura je odbila,
mati Slavija naj živi.

Jelke še rastejo
po kriváňski strmini.
Kdor kot Slovak živi,
naj se z mečem bori
v naši sredini.

Nad Tatrami se bliska,
in divje grmi.
Ustavimo jih, bratje
in videli boste, da bodo izginili,
Slovaki bodo preporojeni.

To je naša Slovaška,
ki je dolgo spala.
Toda gromska strela
jih bo spodbudila
k prebujenju.

Slovaška že vstaja,
trga si okove.
Hej, draga družina,
ura je odbila,
naj živi mati Slavija.

Jelke še rastejo
na kriváňskem pobočju.
Kdor čuti kot Slovak,
naj vzame meč
in stopi med nas.