Krompir

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Krompir

Kraljestvo:	Plantae (rastline)
Deblo:	Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred:	Magnoliopsida (dvokaličnice)
Podrazred:	Asteridae (štiriobročne zraslovenčnice)
Red:	Solanales (razhudnikovci)
Družina:	Solanaceae (razhudnikovke)
Rod:	Solanum (razhudnik)
Vrsta:	S. tuberosum

Znanstveno ime

Solanum tuberosum
L.

Krompír (znanstveno ime Solanum tuberosum) je vrsta razhudnikov. Gomolji teh rastlin se uporabljajo tudi kot živilo iz skupine povrtnin v prehrani ljudi.

[uredi] Uporaba za prehrano

[uredi] Zgodovina

Krompir je bil prinešen v Evropo iz južne Amerike, nekje iz območja Čila in Peruja. Širil se je v notranjost postopoma iz kolonialnih držav Evrope, ki ležijo ob Atlantiku. V naše kraje je prišel v času Avstrijske monarhije, ko je vladala cesarica Marija Terezija, ki je želela poboljšati prehrano prebivalstva. Kmetje so se sprva upirali sajenju te poljščine, kasneje pa so jo sprejeli in posvojili za vsakoletno pridelavo. Danes poznamo preko 3000 vrst krompirja, bele, rumene, rožnate, rdeče barve in vodene ter mokaste strukture. Barva krompirja pravzaprav nima nobene pomembnosti pri prehrambni vrednosti krompirja, ima pa bistveno vlogo pri tem, za katere jedi je primerna ta vrsta krompirja.

[uredi] Hranilna vrednost krompirja

Procentualno krompir vsebuje veliko količino vode do 80 %, beljakovin 1,7 %, ogljikovih hidratov 17,2 %, masti 0,1 %, mineralnih snovi vsebuje cca. 1,0 %. Največ vsebuje železa – 0,9 mg na 100 g, fosforja 0,6 mg in veliko vitaminov razen vitamina A.

[uredi] Shranjevanje krompirja

Krompir za prehrano se mora najprej pravilno prebrati, osušiti, pustiti odležati v temnem prostoru, nakar se izloči vse gomolje z znaki gnilobe, okužbe s škodljivci in fizičnimi poškodbami, šele nato se ga skladišči za ozimnico v primernem temnem prostoru. Sončna svetloba povzroči v krompirju nastanek zelo nevarnega alkaloida – solanina, ki je strupen. Takšen krompir postane pod kožico zelen. Že en srednje velik zelen krompir v 1 kg krompirja je dovolj, da bomo zastrupitev z solaninom dobro začutili.

[uredi] Sorte krompirja v Sloveniji

Krompir med cvetenjem

Sorte krompirja, ki jih pridelujemo v Sloveniji od leta 1995 dalje, so:

Zgodnje sorte krompirja z rumenim mesom;
- Riviera, Adora, Vesna, Primula in Arinda
Zgodnje sorte krompirja z belim mesom;
- Kresnik, Jana, Marisbard in Ulster sceptre
Pozne sorte krompirja z rumenim mesom;
- Sante
Pozne sorte krompirja z belim mesom;
- Bright, Carlingford, Romano, Pšata, Bistra in Cvetnik

[uredi] Krompirjevi škodljivci

Krompirjev molj (znanstveno ime Phtorimaea operculella Tel.) je najbolj nevaren škodljivec, ki se lahko zaredi na krompirju. Dolg je okoli 5 mm z razponom kril od 15 do 17 mm, sprednja krila so sivo-rjave barve s temnimi pegami, zadnja krila pa so rumenkaste barve. Sprednja krila so močneje razvita kot zadnja, iz njegove zalege pa se razvije gosenica dolga približno 15 mm rumeno-bele barve. Gosenice se najprej razvijejo na zunanjem zelenem steblu, nato pa pred zabubljenjem preidejo na gomolj, kjer se zabubijo. Po uskladiščenju se razvijejo gosenice pod krompirjevo kožico in delajo prave rove v krompir ter povzročijo gnitje krompirja. Tak krompir ni užiten in mora biti strokovno odstranjen ter uničen.

Zelo škodljiv organizem z znanstvenim imenom Ralstonia solancearum (Smith) Yabuchi et al. povzroča krompirjevo rjavo gnilobo ter bakterijsko vnetje krompirja in paradižnika in je v Evropi na vrhu spiska najhujših škodljivcev na krompirju. Kjer ga opazijo, morajo nemudoma hitro ukrepati, sicer lahko uniči letino.

[uredi] Pridelava krompirja v svetu

Pridelava krompirja v svetu v letu 2003 po podatkih Mednarodne organizacije za prehrano (FAO), prikazana v tabeli največjih pridelovalcev:

Pridelava krompirja v miljonih ton v letu 2003 (FAO)
Kitajska	66,8	Ukrajina	18,5	Nizozemska	6,4
Rusija	36,7	Poljska	13,7	Francija	6,2
Indija	23,1	Nemčija	9,8	Združeno kraljestvo	5,9
Združene države Amerike	20,8	Belorusija	8,6	* Slovenija	0,? *