Alkaloid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Alkaloídi so organske spojine, navadno z bazičnimi lastnostmi. Vsebujejo dušik, ki je običajno vezan v heterociklično strukturo. Njihovo ime pomeni, da imajo alkalni – bazični značaj, čeprav nekateri alkaloidi nimajo bazičnih lastnosti. Pojavljajo se v naravi, predvsem v rastlinah, redkeje v glivah in živalih. Na človeški organizem imajo načeloma karakterističen učinek. Večina jih je zelo strupenih. Veliko alkaloidov ima izrazito grenak okus.

Kljub strupenosti nekatere v zelo majhnih količinah zaradi svojih fizioloških in farmakoloških lastnostih uporabljajo kot zdravilne učinkovine v zdravilih. Številni alkaloidi sodijo med droge. Kemijsko gledano gre za zelo raznoliko skupino spojin, za katero ni nobene karakteristične strukturne prvine.

Med alkaloide uvrščamo tudi določene snovi, ki ne ustrezajo gornjim zahtevam. Alkaloid iz popra na primer ni bazičen. Kanabinolov ne štejemo med alkaloide.

So značilni metaboliti nekaterih rastlin, o njihovem pomenu za rastlinski metabolizem pa je še malo znanega. Po drugi strani številne rastline ne vsebujejo alkaloidov, kar kaže na to, da nimajo esencialne vloge pri presnovi rastlin. Strupene alkaloide uporabljajo rastline kot zaščito pred rastlinojedci.

V molekulah alkaloidov je aminski dušik, ki je često vezan v petčlenskem ali šestčlenskem heterocikličnem obroču. Poznamo mnogo alkaloidov, med njimi tudi metilksantine, ki jih predstavljajo tri spojine: kofein, teofilin in teobromin. Te tri oblike metilksantinov imajo različne biokemične učinke in so zastopane v različnih proporcionalnih vsebnostih v različnih rastlinah. Vsi ksantini zavirajo delovanje nevrotransmiterjev. Med ksantine spada tudi prenašalec v osrednjem živčevju, adenozin.

Alkaloide lahko glede na osnovni skelet razdelimo v sledeči skupini:

Heterociklični alkaloidi: vsebujejo različne dušikove heterocikle (pirol, imidazol, piridin, indol, purin ...).
Karbociklični alkaloidi: vsebujejo obroče, zgrajene le iz ogljika.