Kiti
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Kiti Fosilni razpon: zgodnji eocen - recentno |
||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Kit grbavec
|
||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||
|
||||||||||
| Podredovi in družine[2] | ||||||||||
|
Mysticeti (vosati kiti)
Odontoceti (zobati kiti)
Archaeoceti (izumrli) |
Kiti (znanstveno ime Cetacea) so se prilagodili na življenje v vodi. Telo je ribje oblike in golo, sprednje okončine so preobražene v plavuti, zadnje pa močno zakrnele. Kljub temu so pravi sesalci, ki s pljuči dihajo zrak, mladiče pa hranijo z mlekom. Živijo v vseh morjih, nekatere vrste pa tudi v tropskih in subtropskih rekah. Številne med njimi je človek s pretiranim lovom skoraj iztrebil.
[uredi] Zgradba telesa
Vsi vosati kiti imajo v ustih namesto zob vose. To so ščetke, ki jih uporabljajo za precejanje planktona in rakcev. Za večino so na grlu značilne brazde, s katerimi lahko zelo razširijo grlo. Zobati kiti predstavljajo približno 90% vseh kitov. Večinoma so manjši od vosatih-izjema je kit glavač, ki zraste do 20 m.
[uredi] Opombe in viri
- ^ Reeder, D. M. (eds), "Mammal Species of the World, 3rd edition", Johns Hopkins University Press, 723-743. ISBN 0-801-88221-4.
- ^ Rice, Dale W. (1998). »Marine mammals of the world: systematics and distribution«: 231pp.
[uredi] Zunanje povezave
| Danes živeči redovi sesalcev po podrazredu |
|---|
| Australosphenida: Monotremata
Marsupialia: Didelphimorphia · Paucituberculata · Microbiotheria · Notoryctemorphia · Dasyuromorphia · Peramelemorphia · Diprotodontia Placentalia: Afrosoricida · Macroscelidea · Tubulidentata · Hyracoidea · Proboscidea · Sirenia · Cingulata · Pilosa · Scandentia · Dermoptera · Primates · Rodentia · Lagomorpha · Insectivora · Chiroptera · Pholidota · Carnivora · Perissodactyla · Artiodactyla · Cetacea |
