Dolomit (kamnina)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Dolomit je karbonatna kamnina, katera vsebuje mineral dolomit (CaMg(CO₃)₂), kadar je kemično čist vsebuje 30,41 % CaO, 21,86 % MgO in 47,73 % CO₂.

Dolomit je precej pogosta kamnina, ki sestavlja z apnenci mnoga gorstva. Nastal je v morjih iz kemičnih usedlin, kadar so delovale raztopine magnezijevih spojin, posebno MgCl₂ na mlade še nesprejete usedline, posebno koralnega apnenca. Dolomit je zrnata kamnina, ki se drobi v droben pesek ali pa razpade v na ostrorobe kose. Kristali dolomita se nikoli ne preraščajo in se lahko ločijo, ko zajame kamnino preperevanje. Kristalizira v romboedrih, ki so podobni kalcitovim romboedrom. Razkolnost je popolna, vzporedno s ploskvijo romboedra, lom je školjkast. Ima ocenjeno trdoto (po Mohsu) 3,5 in specifično težo 2,9. Kadar je čist, je lahko brezbarven, bel, siv, rumenkast, črn, neprozoren. V hladni solni kislini se ne topi, se pa topi v vroči. Večina dolomita naj bi nastala v karbonu.

Običajno je na nahajališču dolomita vedno poleg več primesi, kot so;

• kalcit,
• magnezit,
• siderit,
• kremen,
• roženec,
• opal,
• kalcedon,
• pirit,
• glina,
• sadra,
• apnenec in laporji ter peski.

[uredi] Zunanje povezave