Deng Xiaoping
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Deng Xiaoping (鄧小平, Dung Šiaoping), kitajski državnik, politik, revolucionar in arhitekt kitajskih gospodarski reform, * 22. avgust 1904, † 19. februar 1997.
Sodeloval je v Velikem pohodu rdeče armade in bil na ključnih položajih ob ustanovitvi Ljudske Republike Kitajske. Med kulturno revolucijo so ga odstavili z vseh položajev. Domovini je služil kot zakulisni vodja in glavni arhitekt kitajskih reform in vzpona.
Vsebina |
[uredi] Rojstvo in mladost
Rojen z imenom Xixian v vasi Paifang v provinci Sečuan. Po končani šoli na Kitajskem se je pri 16 letih odpravil na študij v Francijo. V Franciji se podobno kot nekateri drugi azijski revolucionarji, kot sta Ho Shi Minh ter Zhou Enlai, poglobil v študije Marksizma. Pridružil se je Komunistični partiji kitajskih študentov ter kmalu postal eden iz med glavnih voditeljev. Študij je nadaljeval v sovjetski Moskvi, na Kitajsko, ki je živela pod tiranijo nacionalistične oblasti Kuomintanga, se je vrnil leta 1927. Vodil je neuspešno vstajo proti Kuomintangu in se odmaknil v provinco Jiangxi. Postal je veteran Dolgega pohoda ter član in sekretar centralnega komiteja partije.
[uredi] Obdobje Mao Cetunga
Kot tesen zaveznik Mao Cetunga je po osvoboditvi zasedal pomembne državne položaje, proti koncu 50. let pa je z Liu Shaoqingom postal glasnik bolj liberalne politike od maoizma. Med kulturno revolucijo je bil Deng odstavljen iz vseh položajev, poslan v Sičuan, kjer je delal v tovarni motorjev. Med tem časom se je posvetil pisanju ter razmišljanju, dokler ga kitajski predsednik vlade Zhou Enlai ni izbral za svojega naslednika. Zhou je uspel prepričati Maa, da je Deng prava izbira za prihodnost in tako je Deng leta 1974 postal prvi namestnik premiera. Po smrti Zhou Enlaia je Deng zgubil trdno podpro v partiji, kar je bandi štirih omogočilo varen prehod na oblast.
[uredi] Po Maovi smrti
Deng je kmalu po Maovi smrti leta 1976 postal neuradni vodja Kitajske. Hitro je končal kulturno revolucijo in sprožil 'Pekinško pomlad', ki je omogočala kritiko in svobodo govora, vsaj kar zadeva trpljenja in napake kulturne revolucije. Spretno je premagal politične nasprotnike in s tem, da je kritiziral kultruno revolucijo pridobil javnost. Uvedel je mnoga nova mesta v državni upravi ter dal večja pooblastila predsedniku, predsednik vladeu ter vodji partije, zato da se ne bi ponovila napaka kulta osebnosti. Deng ni zasedel nobenega od teh mest.
[uredi] Zunanji odnosi
V njegovem vladanju so se odnosi z ZDA in Japonsko očitno izboljšali in Kitajska je stopila na pot odpiranja na Zahod. Japonska je bila zanj zgled dobre tehnološke in ekonomske naprednosti. V tem času je bil znan po svojih izjavah: "Biti bogat je veličastno" ali "Ni važno ali je mačka črna ali bela, važno da lovi miši". Pripravil je podlago za vrnitev Hong Konga (1997) ter Macaoa (1999) nazaj k domovini ter uveljavil politiko ena država-dva sistema. Želel si je združitev s Tajvanom in ta sistem naj bi bil kot podlaga za to uresničitev. Zelo malo pa je naredil pri izboljašnju Kitajsko-Ruskih odnosov, ki so še iz maoističnega obdobja ostalih hladni.
[uredi] Socializem s kitajskimi značilnostmi
Na domačem prizorišču je začel z izgradnjo socializma s kitajskimi značilnostmi ter uvedel plan štirih modernizacij, kmetijstva, industrije, znanosti ter vojske. Zahteva po reformi političnega sistema ni bila sprejeta. To je pripeljalo Kitajsko v obdoje socialističnega trženga gospodarstva. Obdržali so politični sistem komunizma, vendar vzel gospodarski sistem kapitalizma. Razvoj se je začel v posebnih ekonomskih conah, kot je Shenzhen v provinci Guangdong.
[uredi] Zadnja leta
Leta 1989 je odstopil iz vseh položajev, za svojega naslednjika pa razglasil Jiang Zemina. Ker so po njegovem mnenju reforme potekale prepočasi se je leta 1992 vrnil nazaj na politični oder ter se odpravil na veliko turo po južnih provincah. S tem je sprožil še hitrejši gospodarski razvoj, katerega Kitajska uživa še danes. Umrl je 19. februarja 1997. Čeprav sam nikoli ni hotel biti del kulta osebnosti in je bil skromen človek so po njegovi smrti začel z promoviranjem njegovega imena, pojavili so se plakati, slike, kipci, v njegovo čast pa je bila tudi napisana pesem Zgodba o pomladi.
[uredi] Glej tudi
- seznam kitajskih politikov
- seznam kitajskih revolucionarjev
