ZZ Top

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka in/ali zamenjate oznako z določnejšo. Pomagajte si tudi s Slogovnim in Pravopisnim priročnikom, pri prvih korakih tudi z Uvodom in Vadnico.

ZZ Top je ameriška rock skupina, ki že vse od leta 1969 deluje v nespremenjeni zasedbi: Billy Gibbons(kitara, orglice), Dusty Hill(bas kitara) in Frank Beard( bobni), poleg tega pa jih že od začetka njihove poti spremlja tudi producent Bill Ham. Prvo ploščo je skupina izdala leta 1971, poimenovala pa jo je kar ZZ Top's first album. Na plošči je že prepoznaven Billyjev slog igranja, tiste, ki pa ZZ Top poznajo le po njihovih hitih iz osemdesetih presenečajo predvsem Frankovi zanimivi ritmi. Nekateri kritiki ocenjujejo, da je plošča premalo udarna, a ravno v tem je njen čar. Naslednje leto so izdali ploščo Rio Grande Mud, ki se od prvenca razlikuje predvsem po udarnejših riffih in nasplošno tršem zvoku. Leto 1973 je za skupino prelomno, saj so takrat izdali ploščo Tres Hombres, ki jo mnogi kritiki štejejo med najboljše rock plošče. Frank in Dusty sta umirila igro in Billyju postavila trdno podlago na kateri je lahko zgradil svoje najboljše sole. S to ploščo je končno prišel tudi hit- La Grange. Pesem govori o mali javni hiši iz Teksasa in vsebuje enega izmed najbolj razpoznavnih riffov vseh časov. ZZ Top so se končno prelevili iz barskega benda v stadionsko atrakcijo, ki je bila leta 1974 sposobna na stadion privabiti 80000 ljudi. Leta 1975 so izdali ploščo Fandango. Ena stran plošče je bila posneta v živo na drugi strani pa so studijski posnetki. Čeprav je bila ideja dobra, se ni ravno obnesla. Live stran plošče zveni nepremišljeno in utesnjeno, višek pa doseže z 9 minutnim jamom na temo Backdoor love affair. Pesem se začne sila obetavno, a glasbenike že po eni minuti zanese v brezplodno nakladanje ob trikrat prehitrem tempu. Live stran je torej z izjemo pesmi Thunderbird neposlušljiva. Ploščo reši čudovita druga stran na kateri so eni izmed njihovih najboljših komadov(npr. Tush, Heard it on the X, Mexican Blackbird,...). Naslednje leto je skupina izdala kar dve plošči, v živo posneto Bringing Texas to people, ki so jo posneli na svoji sloviti World Texas Tour, a ta plošča do danes še ni presneta v digitalno obliko in ploščo Tejas. Čeprav mnogi kritiki to ploščo označujejo kot eno izmed njihovih slabših plošč, vam jo toplo priporočam. Zanimivo je videti kako se skupina poigrava s countyjem in izvaja za njih neznačilne skoraj art-rock komade. Posebna plat plošče so tudi besedila, ki so za razliko od prejšnjih, ki govorijo predvsem o avtih, ženskah in pivu, bolj čustvena. Posebej bi opozoril na zadnjo skladbo Asleep in the desert, ki je ena izmed redkih skladb, ki jih Billy zaigra na akustično kitaro. Izstopa pa tudi Frankovo bobnanje, sej se nam Frank predstavi kot rockersi virtuoz. To je plošča na kateri so ZZ Top pokazali svojo človeško plat, a to fanom očitno ni bilo po godu, zato so si ZZ Top vzeli tri leta pavze.

Ko so se naslednjič leta 1979 prikazali so vzbudili veliko pozornosti, a ne zaradi glasbe, temveč zaradi dolgih brad, ki so si jih v tem času pustili. Ironično je predvsem to, da Dusty ni vedel, da si Billy pušča brado in obratno. Tega leta so izdali ploščo Deguelo. Plošča se drži preverjenega recepta, ki jim je sredi sedemdesetih prinesel slavo, torej govori o pivu ženskah in avtih. Na plošči je nekaj njihovih adutov, naprimer I'm bad I'm nationwide in južnjaško himno Cheap sunglases. Leta 1981 so izdali še manj odmevno El loco.
Leta 1983 pa se je za skupino zgodil veliki pok. S producentom Billom Hamom so odkrili nov zvok; svoj umazani blues so združili z elementi elektronike. Rezultat je bil nepozabni Eliminator, ki je iz koncertne atrakcije naredil MTV atrakcijo. S pomočjo zabavnih videov so skladbe Legs, Sharp dressed man in Gimme all your lovin' postale mega hiti. Čeprav se je elektronika sprva pokazala kot njihov rešitelj, pa je skupina kmalu postala suženj lastne slave. Do konca osemdesetih so izdali še dve plošči, katerih imeni sta ponazarjali kaj se dogaja z glasbo; prva se imenuje Afterburner, druga pa Recycler, torej le še reciklira ostanke. Po mnenju mnogih je skupina dno dosegla leta 1992 s priredbo Viva las Vegas, oziroma leta 1990, ko so izdali trojni CD Six pack, ki vsebuje prvih 5 plošč in še El loco. Ideja je sicer obetavna, a treba je povedati, da so posnetki izšli v skoraj neposluščljivi obliki, dodali so jim namreč elektronkse bobne in kitarske efekte, ki so značilni za njihove hite iz osemdesteih. Fantje so ploščo najverjetneje izdali v želji po še večjem zaslužku, a so se všteli. Še bolj tragično pa je to, da so do danes v digitalno obliko preneseni le originalni posnetki iz albumov Tres Hombres in Fandango, ZZ Top's first album, Rio Grande Mud, Tejas in El Loco pa so na voljo le v iznakaženi Six pack verziji, torej bodite pazljivi, ko kupujete njihve CDje.
Devetdeseta so bila očitno leta streznitve, saj so ZZ Top končno opustili elektroniko in se podali novim zvokom naproti. Poudariti velja predvsem ploščo Rhytmeen, ki nam kaže, da so fantje še vedno sposobni spisati nekaj dobrih boogie-rock komadov. Zadnjo ploščo so izdali 2003, za 2008 pa napovedujejo novo.
Skupina še vedno koncertrira, a so zaradi zdravstvenih težav Dustyja Hilla morali odpovedati letošnjo turnejo. 
Zanimivo je pa tudi to, da do danes niso izdali nobenega video ali avdio posnetka iz obdobja brez brad, zato jih večina ljudi pozna le kot skomercializirani rock trio, ne pa kot rock orjake, ki jih lahko brez slabe vesti postavimo ob bok orjakom kot so Lynyrd Skynyrd, katerih glasba vsebuje marsikateri element glasbe ZZ Top, bratom Allman, če omenim le bende iz juga ZDA.