Vojna proti terorizmu
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vôjna próti terorízmu (angleško War on Terror) je sklop globalnih ukrepov vlad nekaterih držav (predvsem in na čelu z ZDA) za nevtralizacijo mednarodnih skupin, ki so označene kot teroristične - predvsem radikalnih fundamentalistično islamskih skupin, kot je Al Kaida - ter sklop ukrepov za zagotovitev, da t.i. »malopridne« države ne bodo več podpirale terorističnih dejavnosti. Strategija je bila sprejeta kot glavni ukrep po terorističnih napadih 11. septembra 2001. Zaradi ohlapne definicije pojmov »terorizem« in »terorist« na mednarodni ravni ter dvoumne vojne proti terorizmu prihaja do problemov, ki se posebno odražajo v množičnih protestih in napadih mnogih kritikov.
Nazadnje je bila pod okriljem »vojne proti terorizmu« začeta vojna med koalicijo voljnih in Irakom. Predsednik ZDA George W. Bush je trdil, da režim Sadama Huseina nudi zatočišče teroristom in da poseduje orožje za množično uničevanje. Ta izjava (podpora terorizmu), tako kot napačna izjava o iraškem orožju za množično uničevanje, ostaja nedokazana. Kljub vsem pooblastilom niso našli nobenega takega orožja. Velik del javnosti in poznavalcev je zato mnenja, da so napadu na to državo botrovali drugi vzroki, kot morebiti strateška potreba po zalogah nafte ali drugi geopolitični interesi za nadzor nad območjem.
