Vilenica
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jama Vilenica je ena najstarejših turističnih jam v svetu. Jama leži ob cesti Sežana-Lokev.
Leta 1633 je dal lastnik grof Petač jamo v upravljanje lokavski župniji. Določil je tudi, da lahko župnija razpolaga z vsemi dohodki od vódenih ogledov jame - zato domačini štejejo, da je njihova jama turistično aktivna že skoraj 400 let.
Jamo je leta 1778 obiskal slavni naravoslovec Balthasar Hacquet, ohranjeni pa so tudi podatki o več kraljevskih obiskih: kralj Neaplja in Sicilije Ferdinand (1790), cesar Leopold II. (1790 in 1791), cesar Franc I. (1816), saški kralj Friderik II. (1836), itd.
Do sredine 19. stoletja je Vilenica slovela kot najlepša, največja in najbolj obiskana jama Matičnega Krasa. Dolgo zapuščena je ponovno zaživela leta 1963, ko je skrb zanjo prevzelo Jamarsko društvo Sežana. Člani društva so v svojem prostem času postopoma obnovili poti in uredili električno razsvetljavo.
Jama je nekoč močno burila domišljijo obiskovalcev in domačini so verjeli, da v njej prebivajo dobre vile. Tako je Vilenica dobila svoje ime.
Od leta 1980 so začeli v jami prirejati večere slovenskih književnikov, od leta 1986 naprej pa mednarodnl literarni festival Vilenica - srečanje pesnikov in pisateljev iz vse Evrope. Na tej prireditvi podeljujejo veliko nagrado Vilenice in priznanje Kristal Vilenica.
Za obiskovalce je Vilenica opremljena in osvetljena v dolžini 450m.
[uredi] Zunanje povezave
[uredi] Glej tudi
 |
Ta članek o geografiji Slovenije je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
