Sfera

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Osenčena sfera

Sfera predstavljena z mrežo kot ortogonalno projekcijo

Ena od najbolj popolnih sfer, ki jih je kdajkoli naredil človek. Kremenov giroskop za preskus z gravitacijsko sondo, ki se razlikuje od popolne sfere le za debelino 40 atomov, odbija Einsteinovo sliko v ozadju. Verjamejo, da so le nevtronske zvezde še bolj gladke.

Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor. Grobo rečeno si lahko sfero predstavljamo kot milni mehurček ali žogo, torej kot nekaj votlega.

[uredi] Geometrija

Še natančneje je sfera množica točk v trirazsežnem evklidskem prostoru, ki ležijo na razdalji r od nepomične točke tega prostora. r je pozitivno realno število, ki se imenuje polmer dane sfere. V posebnem primeru r = 1 se takšna sfera imenuje enotska sfera.

V koordinatni geometriji je sfera s središčem (x₀, y₀, z₀) in polmerom r množica vseh takšnih točk (x,y,z), da velja

$(x - x_0 )^2 + (y - y_0 )^2 + ( z - z_0 )^2 = r^2 \,$

Točke na sferi s polmerom r in središčem v izhodišču lahko parametriziramo z

$x = r \sin \theta \; \cos \phi$

$y = r \sin \theta \; \sin \phi \qquad (0 < \theta < \pi \mbox{ in } 0 < \phi < 2\pi) \,$

$z = r \cos \theta \,$

(glej trigonometrične funkcije in krogelne koordinate).

Sfero s poljubnim polmerom in središčem v izhodišču opišemo z diferencialno enačbo:

$x \, dx + y \, dy + z \, dz = 0.$

Površina sfere s polmerom r je 4πr², prostornina krogle, ki jo določa, pa 4πr³/3. Krogla ima med vsemi ploskvami, ki ograjujejo dano prostornino, najmanjšo površino, in med vsemi zaprtimi ploskvami z danimi površinami zasede največjo prostornino. Zaradi tega se velikokrat pojavlja v naravi. Mehurčki in vodne kapljice v breztežnostnem prostoru zavzamejo obliko krogel, ker površinska napetost skuša zmanjšati njihovo površino.

Opisan valj dani krogli ima prostornino enako 3/2 prostornine krogle in površino 3/2 površine krogle. To dejstvo in zgornje enačbe za prostornino in površino je poznal že Arhimed.

Sfero lahko opredelimo tudi kot ploskev, ki nastane z vrtenjem kroga ali polkroga okoli svojega premera. Če krožnico nadomestimo z elipso, nastane sferoid, oziroma rotacijski elipsoid. Takšno obliko sploščenega sferoida ima Zemlja v dovolj dobrem približku. Njena še natančnejša oblika se imenuje geoid.

[uredi] Posplošitev v višje razsežnosti

Krogle lahko posplošimo v druge razsežnosti. Za poljubno naravno število n je n-sfera množica točk v (n+1)-razsežnem evklidskem prostoru, ki ležijo na razdalji r od nepomične točke tega prostora, kjer je r kakor prej pozitivno realno število.

0-sfera je par točk (-r, r),
1-sfera je krožnica s polmerom r,
2-sfera je navadna sfera
3-sfera je sfera v štirirazsežnem evklidskem prostoru.

Sfere za n > 2 včasih imenujemo hipersfere. n-sfera z enotskim polmerom in središčem v izhodišču se označuje Sⁿ.

n-sfera je zgled kompaktne n-mnogoterosti.

[uredi] Glej tudi

Riemannova sfera
krožnica, 3-sfera, hipersfera
krogla
svitek
nebesna krogla
metrični prostor
interesna sfera - področje (želenega) vpliva
atmosfera
hidrosfera
Dysonova sfera

Kategoriji: Geometrija | Ploskve

See also ebooksgratis.com: no banners, no cookies, totally FREE.

Sfera

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

[uredi] Geometrija

[uredi] Posplošitev v višje razsežnosti

[uredi] Glej tudi

Views

Navigacija

občestvo

podpora

Iskanje

V drugih jezikih