Semjon Mihajlovič Budjoni

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Semjon Mihajlovič Budjoni [semjón mihájlovič budjóni] (rusko Семён Михайлович Будённый), maršal Sovjetske zveze, * 25. april 1883, hutor Kozjurin pri Voronežu, Rusija, † 27. oktober 1973, Moskva.

Budjoni se je v vojaško zgodovino vpisal predvsem kot konjeniški poveljnik, v zgodovino konjereje pa kot vzgojitelj Budjonijevega konja, nove konjske pasme.

Rodil se je v revni kmečki družini kozaškega rodu. Najprej je od leta 1903 služil v kozaškem konjeniškem 9. polku. Med letoma 1904 in 1905 je v sestavi 26. donsko kozaškega polka sodeloval v rusko-japonski vojni. V tem času se je srečal z Mannerheimom.

Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka in/ali zamenjate oznako z določnejšo. Pomagajte si tudi s Slogovnim in Pravopisnim priročnikom, pri prvih korakih tudi z Uvodom in Vadnico.

Vsebina 1 Vojaška kariera 2 Politična kariera 3 Odlikovanja in priznanja 4 Glej tudi

[uredi] Vojaška kariera

• 1903 - vstopil v kozaško konjenico
• 1909 - končal vojaško konjeniško šolo, Sankt Peterburg.
• 1914 - 1918 - sodeloval v prvi svetovni vojni kot konjenik
• 1917 - izvoljen za polkovnega sovjeta in namestnika predsednika divizijskega sovjeta
• 1917 - poveljeval rdečim kozakom
• 1918 - poveljnik kozaške divizije
• 1919 - član KP
• junij 1919 - poveljnik konjeniškega korpusa
• premaga Mamontova pri Orenburgu in Voronežu
• 19. november 1919 - poveljnik 1. konarmije
• januar 1920 - premaga Denikina pri Batajsku
• julij 1920 - premaga poljsko 6. armado pri Berdiševu
• oktober 1920 - januar 1921 - sodeloval pri uničenju bele garde na Krimu
• 1923 - član revolucionarnega vojnega sveta; odgovoren za konjenico
• 1935 - maršal Sovjetske zveze
• 1937 - poveljnik moskovskega vojnega okrožja
• 1940 - prvi namestnik ljudskega komisarja za obrambo
• 22. junij 1941 - poveljnik rezervne armade
• julij 1941 - poveljnik armade v Kijevu, skoraj ujet, zbeži iz obroča
• maj - september 1942 - poveljnik severnokavkaškega bojišča
• maj 1943 - poveljnik konjenice Rdeče armade

[uredi] Politična kariera

• 1919 - član KP
• 1923 - član revolucionarnega vojnega sveta; odgovoren za konjenico
• 1938 - 1952 - član CK KP
• 1940 - prvi namestnik ljudskega komisarja za obrambo
• 1947 - 1953 - namestnik ministra za kmetijstvo; odgovoren za konjerejo
• 1952 - kandidat za člana CK KP

[uredi] Odlikovanja in priznanja

• Jurijev križec
• red heroja Sovjetske zveze (1. februar 1958, 24. april 1963, 22. februar 1968)
• red Lenina (23. februar 1935, 17. november 1939, 24. april 1943, 21. februar 1945, 24. april 1953, 1. februar 1958, 24. april 1958)
• red rdeče zastave (6x)
• red Suvorova

[uredi] Glej tudi

• budjonovec

Maršali Sovjetske zveze

Sergej Fjodorovič Akromejev | Ivan Kristoforovič Bagramjan | Pavel Fjodorovič Batitski | Lavrent Pavlovič Berija | Sergej Semjonovič Birjuzov | Vasilij Konstantinovič Bljuher | Leonid Iljič Brežnjev | Semjon Mihajlovič Budjoni | Nikolaj Aleksandrovič Bulganin | Vasilij Ivanovič Čujkov | Josip Visarijonovič Džugašvili | Aleksander Iljič Jegorov | Filip Ivanovič Golikov | Leonid Aleksandrovič Govorov | Andrej Antonovič Greško | Ivan Ignatijevič Jakubovski | Dimitrij Timofejevič Jazov | Andrej Ivanovič Jeremenko | Ivan Stepanovič Konjev | Peter Kirilovič Koševoj | Nikolaj Ivanovič Krilov | Grigorij Ivanovič Kulik | Viktor Georgijevič Kulikov | Semjon Konstantinovič Kurkotkin | Radion Jakovljevič Malinovski | Kiril Afanašijevič Mereckov | Kiril Semjonovič Moskalenko | Nikolaj Vasiljevič Ogarkov | Vasilij Ivanovič Petrov | Konstantin Konstantinovič Rokosovski | Sergej Leonidovič Sokolov | Vasilij Danilovič Sokolovski | Boris Mihajlovič Šapošnikov | Semjon Konstantinovič Timošenko | Fjodor Ivanovič Tolbuhin | Mihail Nikolajevič Tuhačevski | Dimitrij Fjodorovič Ustinov | Aleksander Mihajlovič Vasiljevski | Kliment Jefremovič Vorošilov | Matej Vasiljevič Zaharov | Georgij Konstantinovič Žukov

Maršal Sovjetske zveze - Heroj Sovjetske zveze - Osebnosti Sovjetske zveze - Admiral ladjevja Sovjetske zveze