Semitski jeziki
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Semitski jeziki so jezikovna skupina, ki pripada severnovzhodnemu afroazijskemu jezikovnemu deblu, edinemu, ki ga govorijo v Aziji.
Najbolj znani predstavniki danes so arabščina, amharščina (lingua franca Etiopije), hebrejščina in tigrajščina (tigrinjščina).
Vsebina |
[uredi] Vzhodno semitski jeziki
- akadščina (asirsko-babilonščina) †
Sporni (ali vzhodno semitski ali severnozahodno semitski): eblaitščina †
[uredi] Srednje semitski jeziki
[uredi] Severnozahodni semitski jeziki
- kanaanski jeziki
- hebrejščina
- moabitščina †
- edomitščina †
- amonitščina †
- feničanščina (vključujoč kasnejšo puntščino) †
- aramejski jeziki
- starosirščina
- mandajščina
- ugaritščina †
- amoritščina † (potrjen samo v lastnih imenih, prepisanih v akadščino. Lahko je tudi predhodnik severnozahodnih semitskih jezikov ali se je celo kasneje razdelil v srednje semitske jezike.)
[uredi] Južni srednje (arabski) jeziki
[uredi] Južno semitski jeziki
[uredi] Zahodni (znotraj južno semitskih)
- etiopski jeziki
- severni
- tigrajščina (tigrinjščina)
- tigrejščina
- giz † (le še v cerkveni in književni rabi)
- južni
- prečni
- amharščina
- argabščina
- aderščina
- gafatščina †
- vzhodno guraški jeziki
- seltščina
- volanščina
- zvajščina
- ulbarščina
- inekorščina
- zunanji
- sodoščina
- gogotščina
- muherščina
- zahodno guraški jeziki
- maskanščina
- ezhaščina
- guraščina
- gjetoščina
- enemorščina
- endegenščina
- prečni
- severni
- staro južno arabski †
- sabejščina †
- minejščina †
- kvatabanščina †
[uredi] Vzhodni (znotraj južno semitskih)
- sokotrščina
- mehriščina
- džibalijščina
- harsusijščina
- batarijščina
- hobjotščina
[uredi] Splošne značilnosti
Za semitske jezike je značilna zgradba besednih korenov iz treh soglasnikov, ki se nato pregibajo s samoglasniškimi spremembami oziroma dodajanjem predpon in pripon. Na primer v hebrejščini:
- gdl pomeni »velik« vendar ni del govora in ni beseda, le koren
- gadol pomeni »velik« in je moški pridevnik
- gdola pomeni »velika« (ženski pridevnik)
- giddel pomeni »je zrasel« (prehodni glagol)
- gadal pomeni »je rasel« (neprehodni glagol)
- higdil pomeni »je povečeval« (prehodni glagol)
- magdelet pomeni »povečalo« (leče)
- spr je koren za »šteti« ali »prešteti«
- sefer pomeni »knjiga«
- sofer pomeni »pisati«
- mispar pomeni »število«.
Semitski jeziki imajo več skupnih korenov. Na primer, koren ktb, ki pomeni pisanje, obstaja tako v hebrejščini kot v arabščini. (»Je pisal« v hebrejščini zapišejo kot katav, v klasični arabščini pa kataba).
Naslednji spisek prikaže nekaj enakovrednih besed v nekaterih semitskih jezikih.
| Akadsko | Aramejsko | Arabsko | Hebrejsko | Giz | Slovenski prevod |
|---|---|---|---|---|---|
| zikaru | dikrā | ḏakar | zåḵår | -- | moški |
| maliku | malkā | malik | mĕlĕḵ | -- | kralj |
| imêru | ḥamarā | ḥimār | ḥămōr | -- | osel |
| erṣetu | ʔarʿā | ʔarḍ | ʔĕrĕṣ | -- | kopno |
| bitu | bajta | bajtu | bajit | bet | hiša |
Včasih se določeni koreni pomensko razlikujejo od enega do drugega semitskega jezika. Na primer, koren b-y-ḍ v arabščini pomeni »bel« kot tudi »jajce«, v hebrejščini pa samo »jajce«. Koren l-b-n v arabščini pomeni »mleko«, v hebrejščini pa »belo« barvo.
Včasih seveda ne obstaja povezava med koreni. Na primer, »znanje« je v hebrejščini predstavljeno s korenom y-d-ʿ, v arabščini pa s korenoma ʿ-r-f in ʿ-l-m.
Drugi afroazijski jeziki kažejo podobne vzorce, vendar običajno z dvosoglasniškimi koreni. Na primer v kabilščini afeg pomeni »leteti«, medtem ko affug pomeni »let« in yufeg pomeni »je letel«.
