Pišnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Pišnica (tudi Pišenca) je gorski potok, ki se v Kranjski Gori izliva v Savo Dolinko. Pišnica teče po osrednjem območju Triglavskega narodnega parka. Tvorita jo dva izvorna kraka, Velika in Mala Pišnica, ki se združita pri umetnem jezeru Jasna, ob avtomobilski cesti na prelaz Vršič (nedaleč od Kranjske Gore). Ob sotočju je manjši naravni kanjon in hidrocentrala. Voda tega gorskega potoka je tudi v poletnem času izjemno hladna (5-10 °C), ker je pretežno ledeniškega izvora.

Dolina Male Pišnice

Velika Pišnica izvira v zatrepu alpske doline Krnica, pod ostenjem gora Razor, Prisojnik oz. Škrlatica. Ob njej vodi makadamska gozdna pot, ki je namenjena oskrbovanju planinske koče v Krnici. Izhodišče poti je pri hotelu Erika, čas hoje do koče pa je približno 1h. Velika Pišnica ima pritoke Suha Pišnica (ki izvira pod Poštarskim domom na Vršiču oz. se napaja iz ledenika pod Prisojnikom) in dva večja hudourniška pritoka iz ostenja gore Špik (Rušev in Lipni graben). Srednji in spodnji tok Velike Pišnice poteka po dolini Pišnica.

Mala Pišnica izvira pod ostenjem gore Sleme oz. Slemenove špice v zatrepu ozke doline Mala Pišnica, ki poteka med gorskim grebenom Ciprnika (na vzhodni) ter na zahodni strani grebenom, ki ga sestavljajo vrhovi Škrbinjek, Kumleh, Kumlehova glava in Zadnje Robičje. Leta 1951 je bilo območje Male Pišnice kot gozdni rezervat (857 ha) in naravna znamenitost zavarovano. Na težko dostopnih predelih se nahaja celo pragozdni ostanek, kjer rastejo v svetovnem merilu najstarejši in najdebelejši macesni, njihova starost je ocenjevana med 1030 in 1370 leti^[1]. Gozdna pot po dolini Male Pišnice se začenja pri jezercu Jasna, vendar so jo potres v 1980.-ih letih in kasneje številni hudourniki na mnogih mestih uničili do te mere, da je danes področje težko prehodno in nevarno za pohodnike brez plezalske opreme. Pot je sicer vodila do lovske koče ter slapa v zgornjem delu doline.