Pekel

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Za druge pomene glej Pekel (razločitev)

Pekel pomeni za vernike številnih verstev stanje trpljenja duše (lahko pa tudi telesa), ki so ga deležni hudobneži po telesni smrti kot plačilo za svoje grehe. Popolno nasprotje pekla so nebesa - kraj nagrade za dobre.

Številna verstva predstavljajo pekel kot kraj naseljen z zlobnimi bitji (demoni, hudiči), ki na različne načine mučijo grešnike. Vladar pekla se imenuje Lucifer ali Satan.

V naši kulturi je najbolj znan krščanski pekel. To je večna kazen za nespokorjene grešnike, hkrati pa je to tudi kazen za padle angele (za angele, ki so se uprli Bogu). Kristjani verjamejo, da duše v peklu trpijo večno trpljenje brez možnosti rešitve, ker so svojo priložnost za rešitev že zamudili. Pekel je hkrati tudi popolna odsotnost Boga: greh pomeni oddaljevanje od Boga in v končni fazi pripelje do največje možne oddaljenosti od Boga. Številni kristjani verjamejo, da zdaj pekel obstaja le kot stanje duše, po koncu časov (po sodnem dnevu) pa bo Bog vse ljudi telesno obudil in takrat bo pekel postal tudi kraj telesnega trpljenja.

Pekel poznajo tudi številne druge vere, na primer:

• Judovski pekel se imenuje gehena ali gehinom (hebrejsko גיא בן הינום). To je kraj očiščevanja od grešnosti, zato nekateri geheno raje enačijo s katoliškimi vicami.
• Islamski pekel se imenuje džehena ali džehenem (arabsko جهنم‎). Koran opisuje trpljenje v džeheni kot nasprotje užitkom v rajskem vrtu.

[uredi] Glej tudi

• Raj
• Nebesa
• Vice
• Predpekel (limb)