Narbonne
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Občina Narbonne  Grb |
|
| Lega | |
| Zemljepisna dolžina: | 03° 00' 15" E |
| Zemljepisna širina: | 43° 11' 08" N |
| Uprava | |
|---|---|
| Država | Francija |
| Regija: | Languedoc-Roussillon |
| Departma: | Aude (podprefektura) |
| Okrožje: | Narbonne |
| Kanton: | Narbonne-Jug Narbonne-Vzhod Narbonne-Zahod |
| Interkomunaliteta: | Aglomeracijska skupnost Narbonnais |
| Župan: | Michel Moynier (2001-2008) |
| Statistični podatki o | |
| Nadmorska višina: | 0 m–285 m (povpr. 111 m) |
| Površina kopnega:¹ | 172,96 km² |
| Prebivalstvo:² (1999) |
46.510 |
| - gostota: (1999) | 269/km² |
| Razno | |
| INSEE/Poštna številka | 11262/ 11100: |
| ¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje. | |
| ² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci). | |
 |
|
Narbonne (okcitansko Narbona) je zgodovinski kraj in občina v južni francoski regiji Languedoc-Roussillon, podprefektura departmaja Aude. Leta 1999 je kraj imel 46.510 prebivalcev.
Vsebina |
[uredi] Geografija
Narbonne leži na jugu Francije ob obali Lionskega zaliva med Montpellierom na severu in Perpignanom na jugu. Skozenj poteka kanal Canale de la Robine, ki povezuje reko Aude z Južnim kanalom (Canale du Midi). Občina s površino 172,96 km² zaseda prvo mesto v regiji.
[uredi] Administracija
Narbonne je sedež treh kantonov:
- Kanton Narbonne-Jug (del občine Narbonne, občina Bages: 16.043 prebivalcev),
- Kanton Narbonne-Vzhod (del občine Narbonne: 16.851 prebivalcev),
- Kanton Narbonne-Zahod (del občine Narbonne, občine Bizanet, Canet, Marcorignan, Montredon-des-Corbières, Moussan, Névian, Raissac-d'Aude, Villedaigne: 21.459 prebivalcev).
Kraj je prav tako sedež okrožja, v katerem se poleg njegovih nahajajo še kantoni Coursan, Durban-Corbières, Ginestas, Lézignan-Corbières, Sigean in Tuchan s 126.391 prebivalci.
[uredi] Zgodovina
Narbonne je bil ustanovljen v rimski Galiji leta 118 pred Kristusom kot Colonia Narbo Martius ob reki Aude, na stičišču cest Via Domitie, zgrajene v času ustanovitve kolonije, ki je povezala Apeninski z Iberskim polotokom, in Via Aquitanie, ki je peljala v smeri proti Atlanskemu oceanu preko Toulousa in Bordeauxa.
Politično je Narbonne pridobila na namembnosti in konkurirala Marseillu. Julij Cezar je v kraju naselil veterane njegove 10. legije in zgradil njegovo pristanišče v času marseillskega upora proti rimski nadvladi.
Ob razdelitvi Galije je kraj postal glavno mesto province Galije Narbonensis. Kot sedež močne administracije se je mesto ekonomsko kot arhitekturno precej razširilo.
Kasneje je Narbonne postal glavno mesto vizigotske province Septimanie. Po vdoru Arabcev je postal del Cordobskega emirata, ob prihodu Frankov pa pripadel karolinški veji Narbonnskih viskontov. V 12. stoletju je kraj predstavljal enega od kulturnih centrov, kjer se je razvil duh dvorjenja (amour courtois).
V 11. in 12. stoletju je bil Narbonne dom pomembni judovski eksegetski šoli, ki je igrala sredinsko vlogo pri rasti in razvoju zarfatskega in šuaditskega jezika. Judje so se naselili v Narbonni okoli 5. stoletja, skupnost je do 12. stoletja narasla na približno 2000. V tem času je bil kraj pogosto omenjan v Talmudskih spisih v povezavi z njegovimi učenjaki. V 12. in 13. stoletju je judovska skupnost šla skozi vzpone in padce, nazadnje pa skupaj s krajem v 14. stoletju zamrla.
[uredi] Znamenitosti
Narbonne je uvrščen na seznam mest umetnosti in zgodovine v Franciji.
- Roman Horreum, podzemni hodnik iz 1. stoletja pred Kristusom,
- Katedrala sv. Justa iz leta 1272, od leta 1840 na seznamu francoskih zgodovinskih spomenikov,
- Bazilika sv. Pavla,
- Nadškofijska palača,
- Arheološki muzej,
- ostanki Via Domitie,
- Canale de la Robine, na UNESCOvem seznamu svetovne dediščine.
[uredi] Pobratena mesta
- Aosta (Italija),
- Grosseto (Italija),
- Salford (Združeno kraljestvo),
- Weilheim (Nemčija).
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
- uradna stran (v francoščini)
