Lipicanec
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lipicanec | ||
---|---|---|
Značilne odlike: | Telo daljšega, pravokotnega okvira z veliko mišično maso, glava suha in je v razmerju s telesom in vratom relativno velika, vrat usločen, visoka akcija nog | |
Država izvora: | Lipica, Slovenija | |
Pasemski standardi |
Lipicánec je pripadnik svetovne znane pasme konjev, vzrejene na Slovenskem, v Lipici. Pasma je nastala v letu 1580 v Lipici, na slovenskem Krasu, v takratni Habsburški monarhiji.
Osnovo za pasmo so dali domači kraški, španski in napolitanski, kasneje še arabski konji. Vemo tudi, da so na območju Lipice že v rimskih časih redili močne, hitre in vzdržljive konje.
Kobilarno je ustanovil avstrijski nadvojvoda Karel, takratni regent Štajerske, Koroške, Kranjske, Istre in Trsta. Vas Lipico s pripadajočimi posestvi vred je kupil od tržaškega nadškofa. V kobilarni je želel vzrediti dovolj elegantnih, voznih in jahalnih konj za konjušnice v Gradcu, kjer je imel svojo rezidenco.
V Lipici so zgradili hleve in stanovanjske stavbe ter uredili travnike in pašnike. V ta namen so navažali zemljo iz številnih kraških dolin, zato Lipico še dandanes imenujejo »zeleno oazo na kamnitem Krasu«. Nato so začeli še pogozdovat. Vse to je bilo nekako urejeno v petih letih, ker je že v letu 1585 prvi upravnik kobilarne, Slovenec Franc Jurko, nadvojvodi sporočil, da je zagotovljen nadaljnji in nemoten obstoj kobilarne.
Prve španske konje so nabavili že v letu 1580, potem še v letih 1581, 1582 in 1584, ko so kupili tudi konje iz Palestine (Italija), ki so bili španskim zelo podobni.
Španske konje so kupovali tudi kasneje. Do večjega vpliva je prišel v letu 1701 kupljeni žrebec Cordova. Kupovali so še nemške konje, najbolj znan je bil žrebec Lipp, pa tudi danske, največ v kraljevi kobilarni Frederiksborg.
Med žrebci se je le petim posrečilo zasnovati lastne krvne linije, ki so se obdržale do danes, in sicer Pluto, Neapolitano, Conversano, Maestoso in Favory. V Lipico so pripeljali tudi več arabskih konj. Lastno krvno linijo je oblikoval le v letu 1816 kupljeni originalni arabski žrebec Siglavy.
Lipica je v svoji zgodovini prestala nekaj hudih udarcev. Prvič so s konji bežali na Madžarsko v letu 1796, vrnili so se jeseni 1798. Drugič so bežali v letu 1805 v Djakovo in nato v Karad, vrnili so se leta 1807. In še tretjič so bežali v letu 1809 na Madžarsko, v bližino kobilarne Mesöhegyes, kjer so ostali v pregnanstvu polnih šest let.
Najhujši udarec pa je Lipici prizadela druga svetovna vojna. Po kapitulaciji Italije so jo zasedli Nemci in že v oktobru 1943 preselili vseh 179 konj v Hostoun na Češkoslovaškem. Tu so bili tudi konji iz avstrijske kobilarne Piber, iz bivše jugoslovanske dvorne lipicanske kobilarne Demir Kapija, iz bivše jugoslovanske arabske kobilarne Dušanovo pri Skopju in poljske kobilarne Janow.
Ob koncu vojne je prišla »združena« kobilarna pod ameriško poveljstvo. Američani so del konj in ves arhiv dali Italiji, precej konj je šlo v Piber, ki je obnovil in razširil svojo rejo. Lipica, ki je pripadala Jugoslaviji, pa je šele v letu 1947 dobila vsega 11 konj. Vendar se jim je v več kot tridesetletnem delu posrečilo kobilarno v celoti obnoviti in danes ima v svojih hlevih spet predstavnike vseh krvnih linij žrebcev in rodov kobil.
Danes je zastopanih šest originalnih krvnih linij lipicanca, ki so bile oblikovane v Lipici. Začetniki današnjih linij žrebcev so:
- Pluto - originalni danski žrebec, sivec, rojen leta 1765 v kobilarni Frederiksborg
- Neapolitano - originalni napolitanski žrebec, rjavec, rojen leta 1790
- Conversano - originalni napolitanski žrebec, vranec, rojen leta 1767
- Maestoso - sivec, rojen leta 1773 v kobilarni Kladruby
- Favory - plavkasti rjavec, rojen leta 1779 v kobilarni Kladruby
- Siglavy - sivec, originalni arabec, rojen leta 1810
Poleg šestih klasičnih linij lipicanca, oblikovanih v Lipici poznamo še dve, in sicer hrvaško linijo Tulipan in madžarsko Incitato. V Lipici ti dve liniji nista zastopani.
Enak pomen kot oblikovanju linij žrebcev so v Lipici dali tudi oblikovanju rodov kobil. Oblikovanih je bilo 18 rodov kobil, od katerih je v Lipici zastopanih 15.
Lipicanec je eden od motivov na slovenskih evro kovancih.
[uredi] Literatura
- Edvard Kocbek: Lipicanci (pesnitev, prevedena v več jezikov, zbranih v knjigi ISBN 961-90056-6-X)