Krf

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Krf (grško: Κέρκυρα, Kérkyra), grški otok v Jonskem morju. Otok meri 593 km2 in je pretežno hribovit. Najvišji vrh Pantokrátor ima 906 m. Od celine ga ločuje 3 do 23km širok preliv Kerkira.

Otok je del Krfske prefekture, ki je razdeljena na šestnajst samoupravnih enot oziroma občin. Dvanajst občin je na samem otoku, ostale štiri pa so otoki Errikoúsai, Samothráki, Othonoi in Paxoi. Na Krfu živi 96 odstotkov vseh prebivalcev prefekture.

Glavno mesto otoka je Krf (grško: Kérkyra), ki ima 28.185 prebivalcev (2008). V mestu je sedež Jonske univerze.

[uredi] Etimologija

Ime otoka Kerkyra ali Korkyra je povezano z grško mitologijo. Mit pravi, da se je bog morja Pozejdon zaljubil v lepo nimfo Korkyro, hčerko Azopa in rečne nimfe Metope, in jo ugrabil. Odpeljal jo je na dotlej neznan otok in ga z navdušenjem mladoporočenca po svoji ženi imenoval Korkyra, kar se je postopoma preoblikovalo v Kerkyra. S Korkyro je dobil sina Fajaksa, po katerem se prebivalci otoka imenujejo Fajaki.

[uredi] Zgodovina

Krf so v 8. st. pr. n. št. kolonizirali Korinčani. Leta 435 pr. n. št. sta se Krf in Korint sprla in njun spor je bil eden od povodov za izbruh Peloponeške vojne. V 3. st. pr. n. št. je hotel oblast na otoku prevzeti Epirski kralj Pir, leta 229 pr. n. št. so ga osvojili Iliri, leta 219 pr. n. št. pa Rimljani. Po delitvi Rimskega imperija je pripadel provinci Epirus vetus. V srednjem veku je bil otok del Bizantinskega cesarstva, potem pa je stalno menjaval gospodarje: Normane, Benečane, epirskega despota, sicilskega kralja, Anžuvince (1267-1386) in ponovno Benečane (do leta 1797). V letih 1800-1807 je bil Krf na čelu Republike Jonskih otokov (Heptanez). Od leta 1807 do 1815 je bil francoski protektorat, potem pa so po sklepu Dunajskega kongresa oblast prevzeli Angleži. Leta 1864 je pripadel Grčiji. Med prvo svetovno vojno (1916-1918) so otok zasedle francoske pomorske sile. Leta 1916 se je na otoku zbrala in reorganizirala srbska vojska, ki je preživela umik preko Albanije. Aprila istega leta se je začelo njeno premeščanje na Solunsko fronto. Leta 1917 so na Krfu podpisali Krfsko deklaracijo, ki je povezana tudi z zgodovino Slovencev. Leta 1923 so Krf za nekaj časa okupirali Italijani. V drugi svetovni vojni je bil Krf od leta 1941 do 1943 pod italjansko okupacijo, potem pa do leta 1944 pod nemško. Po vojni je pripadel Grčiji.

Stari del glavnega mesta Krf je na UNESCOvem seznamu svetovne zgodovinske dediščine.

[uredi] Vir

• Opća enciklopedija JLZ, Zagreb 1977, IV., 619