Kraška jama
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kraška jama je naraven izvotljen prostor pod zemeljskim površjem, ki nastane na kraškem svetu. Jama nastane kot posledica geoloških procesov, tektonskih premikov, delovanja vode in drugih atmosferskih vplivov na apnenčasto podlago.
[uredi] Skrito življenje
Čeprav so kraške jame med najbolj neprimernimi okolji za razvoj življenjskih oblik, poznamo kar precejšnje število bitij, ki živijo pod zemeljskim površjem. Najbolj znana med njimi je človeška ribica, ki jo omenja že Valvazor. Za širšo javnost je to edino živo bitje v naših jamah, kar pa še zdaleč ni res. Kakor ugotavlja Slovenec Ivan Gams, najplodovitejši pisec knjig o krasu, v Postojnsko-Planinski jami živi kar 168 živalskih vrst, od katerih 37 skoraj izključno tam. Med njimi so na primer slepo postranico, mokrico, zobatega vrbovčka, jamskega trdoživnjaka, pa tudi razne ježke, polže in pajke.