Harfa
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Hárfa je prastaro strunsko glasbilo z okrog 45 strunami, trikotnim trupom in pedali.
Spada med najstarejše glasbene instrumente. Verjetno je nastala, ko je človek ugotovil, da tetiva loka ob tresenju proizvaja lep ton in so ji dodali še več strun. Dokazano so jo uporabljali že približno 3000 pr. n. št. v Mezopotamiji in Egiptu. Omenjena je tudi v Bibliji, antičnih epih in celo na egipčanskih stenskih poslikavah. Danes poznamo koncertne in ljudske harfe, različice slednjih lahko najdemo po vsem svetu.
Pedali imajo poleg osnovnega položaja še dva, od katerih vsak zviša ton strune za polton (ces-c-cis, itd.).
Tako harfo je okrog leta 1810 izpopolnil S. Erard v Parizu.
[uredi] Zunanje povezave