Garni
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Garni (armensko Գառնի) je vas v armenski provinci Kotajk, približno 33 km jugovzhodno od Erevana, na poti, ki vodi do znanega samostana Geghard.
Na lahko branljivem mestu ob okljuku reke Azat je že v 3. tisočletju pr. n. št. nastala utrdba. V 8. stoletju pr. n. št. jo je osvojil urartski kralj Argrišti I. in kraj je poleg vojaške postojanke postal tudi kraljeva poletna rezidenca, za kar je bilo potrebno zgraditi še palačo, kopališče in pa danes najbolj znano in najbolj ohranjeno zgradbo tega najdišča, atenskemu Partenonu podoben tempelj iz 1. stoletja.
Postaviti ga je dal kralj Tiridat z denarjem, ki ga je dobil ob obisku Nerona v Rimu, najverjetneje je bil posvečen posvečen bogu Mitri, Njegovo streho podpira 24 stebrov z jonskimi kapitlji in atiškimi podstavki. Od ostalih grško-rimskih zgradb se loči predvsem po gradbenem materialu, narejen je namreč iz bazalta.
Tempelj je leta 1679 porušil potres, med letoma 1969 in 1975 pa so ga obnovili.
V zadnjem času se je med nekaterimi arheologi uveljavila hipoteza, da je tempelj pravzaprav bil zgrajen kot grobnica romaniziranega vladarja, najverjetneje Shaemusa. V tem primeru je približno stoletje mlajši, kot je predpostavljeno.
Okoli templja se nahajajo še ostanki nekaj cerkva in katolikosove palače, vse je seveda nastalo po sprejemu krščanstva.
Poleg arheološkega najdišča sta v vasi ogleda vredni še cerkvi Matere Božje in sv. Maštoca, nekaj kilometrov jugovzhodno od vasi pa se nahajajo še ostanki samostana Havuts Tar.
