Drst

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Drst je izraz za parjenje pri ribah. To je čas, ko ribe odlagajo svoje spolne produkte in je odvisen od mnogo dejavnikov okolja (temperatura, svetloba, motnost vode, hitrost toka...). Vsi ti dejavniki vplivajo na hormone rib in povzročijo zorenje njihovih spolnih celic.

Glede na čas drsti ločimo tri večje skupine rib

• Spomladanske drstnice, ki se začnejo drstiti, ko temperatura vode doseže 10ºC in se prične dan daljšati. Med te ribe sodijo: sulec, lipan, klen, podust, ostriž, rdečeoka, bolen in druge. Zadnja pomladanska drstnica je smuč.

• Poletne drstnice, ki začnejo z drstitvijo, ko temperatura vode doseže 17 ºC in so dnevi daljši. V tem času se drstijo ploščič, ogrica, mrena, som, linj, krap in druge.

• Jesensko - zimske drstnice, ki se drstijo v hladnih vodah (med 4 in 8 ºC), kar je povezano tudi s krajšim dnevom. Med te ribe sodijo potočna postrv, soška postrv, menek in še nekatere druge.

Drst lahko poteka na prostoru, kjer se ribe zadržujejo celo življenje, lahko pa se ribe za to priložnost selijo na bolj ali manj oddaljene dele vodotokov, kjer je podlaga ustrezna. Nekatere vrste se drstijo v parih (lipan, postrv, smuč, sulec ...), druge pa v jatah (podust, mrena, klen ...). Večina rib se drsti vedno na istih krajih (drstiščih), po drsti pa večina vrst zapusti svoje ikre, ki jih bodisi prilepijo na različne vodne objekte, bodisi »stresejo« v prej pripravljene jamice.