See also ebooksgratis.com: no banners, no cookies, totally FREE.

CLASSICISTRANIERI HOME PAGE - YOUTUBE CHANNEL
Privacy Policy Cookie Policy Terms and Conditions
Pogovor:Cerkvena ladja - Wikipedija, prosta enciklopedija

Pogovor:Cerkvena ladja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

[uredi] Vprašanje iz radovednosti

Zakaj se velika dvorana v vsaki cerkvi imenuje Ladja? Ali so bile prve cerkve ladje? Kdaj začnejo nastopati tudi stranske ladje? Kdo pozna pravi odgovor? Lep pozdrav! --struc 20:26, 28. junij 2007 (CEST)

Kolikor vem, izraz ladja izhaja iz pravih ladij, saj naj bi oblika obokov spominjala na ladijsko kobilico (gredelj) - karikirano: če bi cerkveno ladjo obrnili okoli, bi dobili pravo ladjo. Cerkvena arhitektura je na Zahodu precej podobna - značilne so eno ali več ladijske cerkve. To izhaja iz začetkov krščanstva, ki se je iz Rima širilo po vsem imperiju. V Rimu so bile značilne bazilike, to so posvetne (civilne) stavbe, namenjene za opravljanje raznih poslov ter pravne zadeve. Med najbolj znanimi je bila Maksencijeva bazilika, ki je imela 3 ladje. Ta je bila zgled za cerkvene bazilike, ki so pravtako bile osnovane kot triladijske. S časom pa so nastajale tudi manjše enoladijske cerkve. Razni arhitekti so skozi stoletja ekskerimentirali in včasih uresničili kakšno 5 in celo 7 ladijsko cerkev. Število ladij je drugače vedno neparno (1, 3, 5, 7...), saj predstavlja osrednja ladja neposreden dostop do oltarja. --Janezdrilc 22:34, 28. junij 2007 (CEST)

[uredi] Hvala za odgovor!

Na enako vprašanje sem od župnikov dobil popolnoma neustrezne odgovore, zdaj pa ne vem, ali so takrat ko so to obravnavali učno uro prespali, ali pa te snovi niso jemali pri teoloških predmetih. Oboje je slabo za duhovščino. Janez, hvala za odgovor, rad pa bi kdaj videl tudi kakšno 7-ladijsko cerkev na sliki/fotografiji. Lep pozdrav! --struc 15:58, 29. junij 2007 (CEST)

[uredi] Neuradna razlaga

Na to vprašanje tudi jaz nikoli nisem izvedel zadovoljivega uradnega odgovora. Imam svojo teorijo, ki pa jo le težko podprem z dokazi, ker je moje znanje grščine in latinščine precej omejeno. Mislim, da gre v originalu za grško besedo ναος [naos] = svetišče, ki pa je slučajno podobna latinski besedi navis = ladja. Pozneje pa je beseda navis-ladja prevladala zaradi močnega vpliva latinščine. Če kdo ve več o tem, prosim za podrobnejšo razlago. Marino 13:50, 5. avgust 2007 (CEST)


aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - bcl - be - be_x_old - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - co - cr - crh - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dsb - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - ext - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gan - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - hak - haw - he - hi - hif - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kaa - kab - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mdf - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - mt - mus - my - myv - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - quality - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - rw - sa - sah - sc - scn - sco - sd - se - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sr - srn - ss - st - stq - su - sv - sw - szl - ta - te - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu -