Bremen (dežela)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Freie Hansestadt Bremen Svobodno hanzeatsko mesto Bremen
Zastava	Grb
Lega
Časovni pas	CET/CEST (UTC+1/+2)
Osnovni podatki
Država	Nemčija
NUTS-regija	?
ISO 3166-2	DE-HB
Glavno mesto	Bremen
Površina	404 km²
Prebivalstvo	664.080 (1.4.2006)
- Gostota	1.642 /km²
BDP (nominalni)	? milijard € (2005)
Politika
Predsednik Senata	Jens Böhrnsen (SPD)
Vladajoči stranki	SPD, Zeleni
Glasov v Zveznem svetu	3 (od 69)
Uradna spletna stran	www.bremen.de

Bremen je dežela v Nemčiji. Leži na severozahodu države in meji na Spodnjo Saško in Severno morje.

Polno ime dežele Svobodno hanzeatsko mesto Bremen se nanaša na članstvo v srednjeveški trgovski zvezi Hansi in poudarja zgodovinski položaj Bremna kot mesta, ki ni podrejeno nobeni deželni oblasti.

Vsebina 1 Geografija 1.1 Deželno ozemlje 1.2 Prebivalstvo 2 Zgodovina 3 Deželna oblast 4 Gospodarstvo 5 Kultura 5.1 Jezik 5.2 Izobraževanje 5.3 Vera 5.4 Šport 6 Zunanje povezave

[uredi] Geografija

[uredi] Deželno ozemlje

Dežela Bremen je sestavljena iz Bremna (325 km²) in Bremerhavna (79 km²), dveh ločenih mest ob spodnjem toku in ustju Vezere, ki ležita 53 km narazen, med njima pa je spodnjesaško ozemlje. Čeprav je Bremen pogosto označen za mestno državo in se dežela sama naziva "mesto", je ta oznaka netočna. Nemški jezik pozna izraz "dvomestna država" (Zwei-Städte-Staat), ki se včasih uporablja v tem kontekstu.

[uredi] Prebivalstvo

Prvotno prebivalstvo se je v zadnjih desetletjih močno spremenilo. Po drugi svetovni vojni se je tod naselilo veliko pregnancev iz Nemčiji odvzetih ozemelj. Tem so se v šestdesetih letih pridružili ekonomski migranti, predvsem iz sredozemskih dežel, še kasneje pa je Bremen postal eden večjih ciljev imigracije iz Zahodne Afrike. Po koncu hladne vojne večina novih priseljencev prihaja iz Vzhodne Evrope.

V mestu Bremen živi 545.000 prebivalcev, v Bremerhavnu pa 116.000.

[uredi] Zgodovina

[uredi] Deželna oblast

Zakonodajno oblast vrši Bremenski svet (Bremische Bürgerschaft), ki ima 83 članov, voljenih vsake štiri leta. 15 članov prihaja iz Bremerhavna, 58 pa iz Bremna, zadnji sestavljajo obenem tudi bremenski mestni svet (Stadtbürgerschaft).

Nosilec izvršilne oblasti je Senat Svobodnega hanzeatskega mesta Bremen (Senat der Freien Hansestadt Bremen). Načeljuje mu Predsednik senata (Präsident des Senats), ki je obenem župan mesta Bremen.

Na zadnjih volitvah 13. maja 2007 je zmagala SPD, ki tvori koalicijo z Zelenimi. Poleg njiju v parlamentu sedijo še predstavniki CDU, Levice, FDP in en nestrankarski svetnik. Naslednje volitve bodo leta 2011.

Dežela Bremen ima svoje višje deželno sodišče (Hanseatisches Oberlandesgericht Bremen) in lasten organ ustavnosodne kontrole - Deželni sodni dvor (Staatsgerichtshof). Oba imata sedež v Bremnu.

[uredi] Gospodarstvo

Pristanišči v obeh mestih, ki sta že zgodovinsko povezani v celoto, skupaj predstavljata za Hamburgom drugo največje pristanišče v Nemčiji. Posebnega pomena sta uvoz kave in izvoz avtomobilov.

Tudi industrija je v deželi tradicionalno razvita. Poznani blagovni znamki, ki izvirata od tod sta Beck's in Hachez, v mestu pa stojijo še tovarne družb Airbus, Kraft Foods, Daimler idr.

V primerjavi kupne moči z ostalimi deli EU dosega dežela Bremen indeks 146,8 (EU-27:100) (2004)^[1].

[uredi] Kultura

[uredi] Jezik

Visoka nemščina je prevladujoči jezik v mestu, ki pa ima v vsakdanjem pogovornem jeziku prvine nizke nemščine - t.i. Bremer Schnack.

[uredi] Izobraževanje

Javna Univerza Bremen je ena najmlajših univerz v Nemčiji (ustanovljena 1971). Poleg nje deluje še zasebna Univerza Jacobs Bremen in nekaj visokih šol.

[uredi] Vera

Večina verujočega prebivalstva (44,1%) je protestantov. Prebivalstvo na področju mesta Bremen in centra Bremerhavna pripada Bremenski evangeličanski cerkvi (Bremische Evangelische Kirche), prebivalstvo živeče v ostalih delih Bremerhavna pa Evangeličansko-luteranski deželni cerkvi Hannovra.

Katoličani (12,1%) spadajo pod osnabrüško (mesto Bremen južno od reke Lesum) ali hildesheimsko škofijo (mesto Bremen severno od reke Lesum in Bremerhaven).

Prisotni so tudi pripadniki manjših verskih skupnosti, npr. muslimanov ali judov.

[uredi] Šport

Mednarodno prepoznaven je nogometni klub Werder Bremen, ki igra v prvi Bundesligi.

[uredi] Zunanje povezave

• Uradna deželna spletna stran
• [http://www.bremische-buergerschaft.de/ Bremenski svet (Bremische Bürgerschaft)