Antibiotik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Test delovanja antibiotika na rast bakterije Staphylococcus aureus. Antibiotik difundira iz diska, položenega na gojišče, okoli katerega nastane cona inhibicije

Antibiótik je kemijska spojina, ki povzroča smrt mikroorganizmov, kot so bakterije, glive in praživali oz. zavira njihovo rast. Ločimo jih na antibiotike širokega spektra in ozkega spektra (npr. vankomicin). Prvi delujejo na mnogo različnih mikroorganizmov, drugi pa specifično na eno vrsto.

[uredi] Delovanje

Delujejo tako, da preprečijo sintezo celične stene, delujejo na presnovo folne kisline, strukturo citoplazemske membrane, DNK-girazo ali sintezo proteinov (50S in 30S inhibitorji).

[uredi] β-laktamski antibiotiki

β-laktamski antibiotiki (penicilini, cefalosporini, monobaktami, karbapenemi) preprečijo sintezo bakterijske celične stene; inhibirajo transpeptidazo in tako preprečujejo prečno povezovanje peptidoglikanov. Nastajajoča celična stena zato ni več zmožna ščititi notranjosti bakterijske celice in vanjo vdre voda ter čez čas bakterija zato poči. Delujejo bakteriolitično.

Nekatere bakterije posedujejo encim penicinilazo (betalaktamazo), ki razkraja betalaktamske antibiotike in so zato odporne proti njim. Zato se betalaktamski antibiotiki včasih kombinirajo z zaviralci betalaktamaze (klavulanska kislina, sulbaktam).

[uredi] Glikopeptidi

Tudi glikopeptidi delujejo na celično steno, in sicer se vgradijo vanjo. Nastanejo pore, skozi katere vdre voda. Delujejo le na grampozitivne bakterije. So baktericidi.

[uredi] Tetraciklini

Delujejo na gramnegativne in grampozitivne bakterije. Vežejo se na ribosomsko podenotoenoto 30 S in preprečijo vezavo t-RNK ter s tem sintezo beljakovin. Delujejo bakteriostatično.

Tetraciklini tvorijo s kalcijevimi ioni komplekse in se inaktivirajo, zato jih ne smemo uživati z mlekom ali antacidi.

[uredi] Aminoglikozidni antibiotiki

Aminoglikozidi se prav tako kot tetraciklini vežejo na ribosomsko podenoto 30 S, vendar sinteza beljakovin nadalje poteka. Nastajajo nefunkcionalne beljakovine, ki jih bakterija ne more uporabljati, lahko pa so celo toksični za bakterijo. Delujejo baktericidno.

[uredi] Makrolidni antibiotiki

Vežejo se na ribosomsko podenoto 50 S in preprečijo vezavo mRNK na ribosom. Zato se prekine sinteza beljakovin. Delujejo bakteriostatično.

[uredi] Polipeptidni antibiotiki

Delujejo na citoplazemsko membrano ter preprečijo njeno zaščitno funkcijo. V celico vdrejo neželene ali celo škodljive snovi.

[uredi] Kinoloni

Kinoloni so popolnoma sintetičnega izvora, zato jih po stari definiciji sploh ne štejemo med antibiotike. Imenujemo jih tudi zaviralci giraze. Giraza je encim, ki sodeluje pri podvajanju DNK.

[uredi] Sulfonamidi

Sulfonamidi motijo sintezo folne kisline, ki je nujna za sintezo nukleinskih kislin. Posledica je zaviranje razmnoževanja bakterij.

[uredi] Zunanje povezave

• Antibiogram technique Video
• ESAC Projekt (European Surveillance of Antimicrobial Consumption)

Ta članek s področja farmakologije je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.