Ajdovska deklica
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ajdovska deklica je ljudska legenda o nastanku kamnite podobe ženskega obraza v strmi severni steni Prisanka.
Vsebina |
[uredi] Legenda
Ohranilo se je le malo zapisov te legende. Eden izmed zapisov, iz knjige Babica pripoveduje, je povzet spodaj.
Ajdovska deklica je bila dobrega srca. Živela je pod previsnimi stenami Prisanka in vodila popotnike skozi snežne zamete preko Vršiča v Trento. Ko so se popotniki vračali, so ji pod Prisankom puščali hrano, tako da nikoli ni bila žejna in lačna. Bila pa je tudi sojenica. Obiskovala je mlade matere in prerokovala novorojenčkom njihovo usodo. Neke noči je obiskala planšarico v Trenti, ki je pravkar rodila sina. Ker je mati spala, se je ajdovska deklica neslišno približala otroku in mu prerokovala, da bo postal lovec in da bo ustrelil Zlatoroga in z njegovimi rogovi prišel do bajnega bogastva. Ko so za to prerokbo slišale sestre ajdovske deklice, so jo preklele, ker je napovedala smrt Zlatorogu. Tako je okamnela, ko se je vrnila pod Prisojnik.
[uredi] Analiza
V legendi nastopajo Ajdovske deklice, novorojenček in gams. Zgodba, napisana v tretji osebi, se odvija v dolini Trente in na Prisanku in sicer ponoči. Osrednji motiv je pomoč, napoved in okamnitev Ajdovske deklice.
Delno opisuje tudi pokristjanjevanje Karantancev, kar razlaga naslednji navedek:
| “ | Doba svobodne Karantanije je kratka. Na krvavih bojiščih se srečujeta stara in nova vera, za pripadnika nove vere staroselcev ni več ajd - velikan ampak ajd - pogan. Nekateri pogani so bili dobrosrčni. Predvsem ajdovske deklice so ljudem rade pomagale. | ” |
|
—Citat iz knjige Slovenska dežela v sliki in podobi.. |
||
[uredi] Liki
- Ajdovske deklice: Imajo vlogo pozitivne osebe, saj ljudem pomagajo, so dobrega srca. V pripovedki imajo vlogo vodnice in rojenice, saj so napovedovale prihodnost novorojenim. Popotnike so vodile skozi skalna pobočja. Ker so bila dobrega in usmiljenega srca, so se jim popotniki za njihovo dobroto zahvalili z vodo in hrano. Fizično so bila to lepa in velika dekleta, saj so hčera velikana Ajda. Imajo lastnosti čarobnega bitja.
- Novorojeni otrok: nima pomembne funkcije v legendi, vendar odločilno vpliva na usodo Ajdovske deklice. Njegovo rojstvo poženo deklico v skale, saj mu je napovedala usodo, ki ni bila spremenljiva za ljudi. Ubil naj bi gamsa.
- Gams: v legendi igra stransko vlogo. Je zgolj omenjen, vendar pa je krivec za dekličino smrt. Razumemo ga lahko kot sveto žival, junaka, saj uživa veliko občudovanje v ljudeh. Gre za Zlatoroga, junaka legende o Zlatorogu - neranljiv pastir. Če ga je strelec zadel, je iz njegove krvi zrasli zelišče (Triglavska roža). Po zaužitju tega je ozdravel. Njegovi rogovi so bili ključ do skritih zakladov pod goro Boga, ki jih čuva stoglavi zmaj.
[uredi] Ustreznost s Proppovo definicijo pravljičnih oseb
Po Proppu naj bi funkcije pravljičnih oseb prehajale na druge osebe; funkcij je malo, oseb veliko. Pravljice naj bi imele po Proppu dvojno značilnost:
- presenetljiva raznovrstnost, pestrost in slikovitost
- enoličnost in ponovljivost
Funkcije likov so osnovne prvine pravljice:
- so stalne, nespremenljive,
- število funkcij je omejeno,
- zaporedje je vedno enako (niso v vseh pravljicah prisotne vse funkcije).
I. Odhod - Ajdovska deklica gre k planšarji, kjer novorojencu napove usodo.
II. Kršitev - Ajdovska deklica krši pravila, saj napove otroku nesprejemljivo usodo. Tega ne bi smela, saj naj bi govorile samo dobro prihodnost in nasvete, ki bi jim olajšale življenje.
III. Škodovanje - Deklica je škodovala svojim sestram, najbolj pa sebi, saj se je zaradi kršitve sama poslala v smrt, ki so jo izvedle njene sestre. Saj naj bi bile Ajdovske deklice dobre in naj bi napovedovale samo dobro.
IV. Posredništvo - Sestre izvejo za napoved.
V. Zaznamovanje - Ajdovsko deklico okamnijo, pošljejo v smrt.
[uredi] Primerjava različic
[uredi] Igla
Legenda pravi, da je nekoč v Savinjski dolini živela ajdovska deklica. Bila je tako velika, da je z eno nogo stala na Raduhi, z drugo na veži, v Savinji pa je prala perilo. Nekega dne je z iglo šivala srajco. V grobem platnu se je igla zlomila in v jezi jo je vrgla v dolino, kjer se je zapičila v breg ter tam ostala do danes.
Ni veliko vsebinske podobnosti z Ajdovsko deklico z Prisanka. Edina podobnost je ta, da gre pri obeh legendah za veliki dekleti. V tej verziji deklica ne opravlja nobenega dobrega dela in ni nobenega opisa o tem, da bi bila pri ljudeh priljubljena. Ne moremo govoriti o tragičnem koncu, ker ne vemo kaj se z deklico zgodi, vpliva pa pomembno na podobo pokrajine.
[uredi] Ajdovi deklici
V cerkljanskih hribih se razprostirata dva griča, med njima pa dolina, ki jo ljudje imenujejo Pri ajdovskih deklicah. Včasih je na enem izmed gričev, imenovanem Na ogradi, stal mogočen grad, v katerem je prebival velikan Ajd z svojima hčerama. Bili sta lepi, iemli pa sta krasne lase, v katerih so bili prepleteni biseri. Za njiju je zvedel pesjanski kralj, ki je živel za devetimi morji. Zarotil se je, da bo dobil deklici. Zato se je z vojsko podal na pot in požigal, plenil in moril vse, kar mu je stopilo na pot. Ko so se bojevali, so spuščali čudne glasove, podobne lajanju. Ko so prišli pod Ajdov grad, so ga takoj napadli, ubili očeta terga razsekalina kose. Vsi njegovi deli so okameneli in še danes ležijo okoli Ograde. Deklici sta se uspeli rešiti, zbežali sta visoko v planine, kjer sta živeli dolgo časa. Na gori sta sedeli noč in dan ter bridko jokali krvave solze, da je z vrha Krvavca pritekel krvav potok. Odtod ima gora še danes ime. Ko sta deklici videli, da pesjanov ni več v deželi, sta prišli nazaj v nižave. Narod ju je rad obiskoval, saj sta bili darežljivi in prijazni. V deželo pa so prišli možje, ki so oznanjali novo vero, v edinega Boga. Tudi do njiju je prišel glas. Vendar sta bili tako prevzeti, da nista želeli o tem nič slišati. Zato ju je Bog kaznoval in morali sta umreti. Še danes se v Ajdovi dolinici vidita dva grička, na katerih ne raste nobena trava. Grička sta ukleta, ker pod njima ležita nevernici.
V tej verziji je več nastopajočih oseb, pomembno vlogo ima pesjan, ki je poleg deklic glavna oseba te legende. Kot v Ajdovski deklici iz Prisanka gre tudi pri tej legendi o lepih in velikih dekletih, ki delata dobro in sta pri ljudeh priljubljeni. Kaže se vpliv cerkve na to obdobje, saj se omenja Bog kot edina možnost v koga vrjeti. Bog ima pomembno vlogo, saj deklici zaradi neverovanja pošlje v smrt. Tudi pri tej verziji gre za poseg v naravo.
[uredi] Ajdovska deklica Crngroba
V hostah Crngroba je živela ajdovska deklica. Bila je izjemno velika. Njena čreda se je pasla noč in dan na lokah ob Selščici. Bilo je toliko ovac, da ni bila nikoli lačna. Žejo pa si je gasila tako, da je stopila z eno nogo na vrh Šmarne gore, z drugo na Šmarjetno goro, se sklonila in pila iz Save. Nekega dne je loški glavar zapovedal tlačanom, naj zgradijo cerkev. Bolj kot so tlačani delali, večjo cerkev je želel. Nekoč pa jih je obiskala ajdovska deklica, ter jim ponudil pomoč. Zidarjem je v predpasniku prinašala ogromne skale. Iz Save jim je zajemala vodo in jo zlivala v korito, v katerem so mešali malto. Ko je bila cerkev zgrajena, je ajdovska deklica umrla. Tlačani so jo pokopali v crngrobski hosti. Še prej pa so ji odvzeli eno rebro in ga za spomin obesili v cerkev. Tam je še danes. Iz njega kane vsako leto kapljica krvi.
Deklica je dobrosrčna, pri ljudeh priljubljena, saj tlačanom pomaga graditi nerealno veliko cerkev, ki bi bila težko izvedljiva brez dekličine pomoči. Izkoristi svojo velikost. Tragičen konec, vendar ne zaradi njene negativne dejavnosti. Zato ji tudi posvetijo prostor v cerkvi. Kot v deklici iz Prisanka je tudi tu omenjena hrana in pijača. Tu si jo deklica sama priskrbi, medtem ko deklica iz Prisanka vodi popotnike v zameno za hrano in pijačo.
[uredi] Šmarnogorsko počevje
Legenda pravi, da je šmarnogorsko počevje nagrmadila Ajdovka, tako velika ajdovska deklica, da je z eno nogo stala na Šmarjetni gori, z drugo pa na Šmarni in z rokami zajemala vodo iz Save.
Ime glavne osebe je skupna točka obeh legend. Ta je krajša in opisuje nastanek doline.
[uredi] Viri
- Z otroki v gore, Urška in Andrej Stritar, ISBN 9616027204
