Šotni mah

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Šotni mah

Sphagnum fallax

Kraljestvo:	Plantae (rastline)
Deblo:	Bryophyta (mahovi)
Razred:	Bryopsida
Podrazred:	Sphagnidae (šotni mahovi)
Red:	Sphagnales
Družina:	Sphagnaceae
Rod:	Sphagnum

Species

Sphagnum affine
Sphagnum apiculatum
Sphagnum auriculatum
Sphagnum balticum
Sphagnum capillifolium
Sphagnum compactum
Sphagnum cuspidatum
Sphagnum cymbifolium
Sphagnum fallax
Sphagnum fuscum
Sphagnum girgensohnii
Sphagnum magellanicum
Sphagnum majus
Sphagnum molle
Sphagnum palustre
Sphagnum papillosum
Sphagnum platyphyllum
Sphagnum riparium
Sphagnum rubellum
Sphagnum russowii
Sphagnum squarrosum
Sphagnum subnitens
Sphagnum subsecundum
Sphagnum warnstorfii
in druge

Šotni mah (znanstveno ime Sphagnum) je rod z od 150 do 350 vrst mahov. Rastejo na močvirskih rastiščih, barjih.

Šotni mah tvori na trajno vlažnih in kislih tleh obsežne blazine, ki neprestano rastejo lahko tudi več tisočletij. Bakterij zaradi visoke kislosti v takih blazinah skorajda ni in odmrle rastline razkrajajo lahko le glive. Razkroj je tako nepopoln (pooglenevanje) in tako lahko nastanejo več metrov debele plasti šote. Takim trajno vlažnim predelom pravimo barja. V zadnji fazi razvoja šotnega barja je njegova površina dvignjena nad okolico, da izgubi stik s talno vodo in se napaja le še s padavinami (visoko barje). Taka rastišča so s hranili zelo revna, tako da poleg šotnega mahu lahko skupaj uspevajo le še redke in specializirane rastline.