Glavna stran

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Pozdravljeni v Wikipediji,
prosti enciklopediji, ki jo lahko ureja vsakdo!
Od marca 2002 smo ustvarili 62.511 člankov!

Družboslovje	Ljudje	Tehnika
Filozofija	Matematika	Umetnost
Geografija	Naravoslovje	Zgodovina

Na današnji dan ...

24. junij: dan Indijancev v Peruju

1314 - Škoti so si z zmago nad Angleži v bitki pri Bannockburnu pod vodstvom Roberta Bruca zopet priborili neodvisnost.
1534 - Jacques Cartier je odkril Otok princa Edvarda.
1777 - rodil se je John Ross, britanski polarni raziskovalec († 1856).
1991 - slovenska skupščina je določila sedanjo slovensko zastavo (na sliki) in grb.

22. junij – 23. junij – 25. junij – 26. junij

Arhiv | Več obletnic ...

Izbrani članek

Stefan-Boltzmannov zakon (tudi Stefanov zákon) [štéfan-bólcmanov ~] je fizikalni zakon o sevanju črnega telesa: gostota energijskega toka j^*, ki ga seva črno telo, je sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T:

$j^{\star} = \sigma T^{4} \, .$

Sorazmernostna fizikalna konstanta σ = 5,670 400(40) · 10^-8 W m^-2 K^-4 je znana kot Stefanova konstanta ali Stefan-Boltzmannova konstanta. Zakon je leta 1879 odkril slovenski fizik Jožef Stefan (1835-1893, na sliki), leta 1884 pa ga je njegov učenec, avstrijski fizik Ludwig Edward Boltzmann (1844-1906) tudi teorijsko izpeljal v okviru termodinamike. Boltzman je upošteval drugi zakon termodinamike, kinetično teorijo plinov in obravnaval idealni reverzibilno delujoč toplotni stroj s svetlobnim sevanjem kot delovno snovjo namesto plina. To sevanje naj bi izvajalo tlak na stene posode. To je edini fizikalni zakon, imenovan po kakšnem slovenskem fiziku.

Danes ga lahko izpeljemo iz Planckovega zakona:

$j^{\star} = \int_{0}^{\infty} \left( {dj^{\star}\over d\lambda} \right) d\lambda = \pi \int_{0}^{\infty} B_{\lambda} \, d\lambda \!\,$

in velja samo za idealna črna telesa.

Preberite več ... | Arhiv

Pomoč uporabnikom

Pod lipo — osrednja pogovorna stran Wikipedije
Portal občestva — oglasna deska, projekti, viri in dejavnosti v Wikipediji
Orakelj — forum, kjer poskušamo odgovoriti na vsakršna enciklopedična vprašanja
Obvestila — stran, namenjena obveščanju o razvoju Wikipedije

Ste vedeli, da ...?

... da sta v ljubljanski cukrarni (na sliki) umrla Dragotin Kette (1899) in Josip Murn - Aleksandrov (1901)?
... da je Evklidovo delo Elementi temeljno delo geometrije, ki je nastalo okoli leta 300 pr. n. št.?
... da je bil Bonifacij I. Montferraški eden od voditeljev četrtega križarskega pohoda in prvi kralj Solunskega kraljestva (1204-1207)?
... da je kinezioterapija metoda rehabilitacije, ki predstavlja obliko nespecifičnega funkcionalnega zdravljenja, ki uporablja gib, kot osnovno sredstvo v prizadevanju za izboljšanje porušenega zdravja ali popolno ozdravitev?
... da je pust čas med novim letom in pepelnično sredo?
... da je eno od najbolj znanih področij italijanske pokrajine Pisa Hudičeva dolina (Valle del diavolo), ki se tako imenuje zaradi boraksovih plinov, ki prihajajo na dan v obliki soffionov?

Arhiv zanimivosti | Vsi novi članki ...

Slika tedna

Reka Tržiška Bistrica teče skozi Dovžanovo sotesko

Dovžanova soteska je soteska hudourniške reke Tržiška Bistrica. Reka kipi čez edinstveno slapišče velikih zaobljenih blokov belega kremenovega konglomerata.

Soteska je še posebej slikovita zaradi šestih visokih kamnitih stolpov, Kušpegarjevih turnov, kjer je urejeno plezališče. Skozi sotesko je speljana zanimiva geološka, gozdna, planinska in razgledna pot ter pot do partizanske tiskarne-tehnike.

Soteska je razglašena za naravni spomenik Slovenije. Leži 3 km severno od kraja Tržič, ob cesti Tržič-Jelendol.

Avtor fotografije: Mihael Simonič

Več izbranih slik | Predlagaj izbrano sliko ...

Sorodni projekti

Wikipedijo gosti nepridobitniška fundacija Wikimedia Foundation. Poleg Wikipedije gosti tudi druge projekte:
Meta-Wiki – Usklajevanje Zbirka – Večpredstavnost Wikislovar – Slovar Wikiknjige – Priročniki Wikinavedek – Citati Wikiverza – Študijsko gradivo Wikivir – Besedila Wikinovice – Novice Wikivrste – Imenik vrst

See also ebooksgratis.com: no banners, no cookies, totally FREE.

Glavna stran

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Views

Navigacija

občestvo

podpora

Iskanje

V drugih jezikih