Јозеф Хајдн

FRANC JOZEF HAJDN

Hajdn se rodil vi 1732 god.vo mestoto Rorac-Avstrisko selo na trome|eto pome|u Avstrija –Ungarija-Hrvatska.Tokmu poradi faktot {to vo toj del od Avstrija ima brojno hrvatsko naselenie,a I poradi toa {to vo delata na Hajdn se sre}avaat hrvatski narodni napevi,hrvatskiot muzikolog Frawo Kuhol kon krajot na 19 vek go iznesuva faktot deka Hajdn poteknuva od Hrvatska.Me|utoa podocne`nite ispituvawa utvrdile deka sepak toj e od Avstrija,iako hrvatskiot folklor ima ogromno vlijanie vrz negovato tvore{tvo.U{te kako dete Hajdn gi dobil prvite instrukcii po svirewe na ~embalo,violina I peewe.Vo 1740 god.toj odi vo Viena,kade pristapuva kon detskiot hor na {kolata ;Sv.Stefan;.Vo 17 god. poradi mutirawe na glasot toj izleguva od horot I se snao|a na svoj na~in vo muzi~kiot `ivot na Viena.Nastapuva vo razni horovi,sviri vo orkestri I zapo~nuva da pi{uva pokratki tvorbi,menueti I svadbeni mar{evi.Vo toa vreme pristapuva kon privatnata {kola na italijanskiot kompozitor Nikola Porpora,kade {to Hajdn mnogu nau~il od kompozitorskata tehnika.Toga{ toj stapuva vo slu`ba na knezot Paul Esterhazi- ungarski aristokrat na ~ij dvor }e raboti pove}e od 30 god. Tamu nastanuvaat brojni dela me|u koi : okolu 60 simfonii,40 guda~ki kvarteti,30 klavirski sonati itn.Obvrskite na Hajdn vo dvorot bile strogo zacrteni so utvrdeniot dogovor na knezot I kompozitorot.Toj moral da vnimava na urednosta I disciplinata na site ~lenovi na orkestarot , kako I na pea~ite,da gi re{ava site sporovi me|u niv , da bide odgovoren za instrumentite,potoa da komponira po `elba na knezot I da dava ~asovo po muzika,kako I da gi podgotvuva site muzi~ki priredbi na dvorot,a tie bile mnogubrojni,bidej}I sekoja nedela tamu se prika`uvale po 2 operi I 2 koncerta,kako I posebni priredbi vo ~est na visokite gosti vo dvorot.Tamu Hajdn ja pominal svojata vistinska kompozitorska {kola.Negoviot blag karakter I qubezno postapuvawe so site prisutni,predizvikal op{ta simpatija,taka {to ~lenovite na orkestarot go narekuvale ; papa Hajdn; t.e tatko Hajdn.Goleminata na toj karakter ja gledame I vo faktot {to Hajdn otvoreno ja priznal veli~estvenosta na Mocart,koga vo 1787 god.dobiva nara~ka za edna opera vo Praga,koja nara~ka ja odbiva predavaj]I ja na Mocart so zborovite deka toj e najgolem kompozitor na vekot,a Mocart,blagodarej}I mu na Hajdn go pi{uva svoeto remek delo-operata ;Don Xovani; Napu{taj}I ja slu`bata kaj Eserhazi,Hajdn vleguva vo posledniot period od svojot `ivot vo koj centralni nastani se dvete patuvawa vo London.Vo Angliskata prestolnina Hajdn doa|a vo dopir so nejziniot razvien muzi~ki `ivot I golemite pretstavnici na angliskata kultura.Tamu ja dobiva titulata (Oksford),po~esen doktor na muzi~kata umetnost ,a na vra}aweto vo Viena preku Bon,go zapoznava Betoven,koj podocna }e stane negov u~enik.Poslednite godini od `ivotot,Hajdn gi pominuva vo Viena iscrpen od prekumernata rabota,a vleguvaweto na Napoleonovite trupi vo Viena predizvikale golema vozbuda,koja ne mo`el da ja preboli.Umira vo 1809 god.

        Opusot na Hajdn e bogat I raznoviden.Vo nego sre}avame 108 simfonii,4 koncerti za pijano I orkestar, 3 kocerti za violina, 2 koncerti za violon~elo , 77 guda~ki kvarteti , 25 pijano – tria , 21 guda~ko trio , 12 sonati za violina ,pove}e od 50 sonati- fantazii I varijacii za pijano ,pove}e od 200 tvorbi za instrumentot nare~en bariton,na koj ~esto svirel knezot Nikola Eksterhazi, 3 oratoriuma , 14 misi , 2 rekviemi I drugi duhovni tvorbi , pove}e od 20 operi I opereti , 40 solo pesni I mnogubrojni obrabotki na narodni pesni od [kotska I Vels.      

                         SIMFONII NA HAJDN 
                                                             

Razvojniot pat na Hajdn kako simfoni~ar bil dolg I trperliv. So tek na vreme brojot na simfomii {to gi napi{al e se pomalo,a zna~eweto e se pogolemo. 60 – tite godini na 18 vek , toj napi{al okolu 40 simfonii, 70 –setite ,okolu 30 simfonii, 80 – setite okolu 20 simfonii ,a vo 1790 – 1795 god.poslednite 12 simfonii.Negovite prvi simfonii se sli~ni na divertimenta,kade sonatnata forma ne e jasno izrazena,bidej}I nema vtora glavna tema, nitu pak razvoen del. Vo 80 – setite god. na stanuvaat t.n. “~etvrti pariski simfonii”koi se prethodnici na negovite najzreli dela nare~eni “londonsi simfonii “. Zaedno so najzrelite simfonii na Mocart “londonskite simf.”na Hajdn se vrv na Evropskata simfoniska muzika od 18 vek.Vo niv e utvrden klasi~no simfoniskiot stil I sonatnata forma, a od druga srana pak tuka Hajdn obi~no se slu`I so bogatstvoto na muzi~kiot folklor , posebno Hrvatskiot.Tie simfonii se `iv primer na negoviot golem optimizam I humanost.[to se odnesuva do orkestarot , toj e re~isi celosno razvien so fleti,oboi,fagoti,horni,trubi,guda~I,timpani I raznovidni drugi udaralki.Vo razvojniot del ~esto u~estvuvale site instrumenti ,a muzi~koto dejstvie preo|a od edna orkestarska grupa na druga.Skoro site site londonski simfonii , a I nekoi prethodni po~nuvaat so uvod vo bavno tempo koj ~esto e tematski povrzan so gradbata na prviot stav. Mocartovoto vlijanie e naglaseno vo se pogolemata kantabilnost I vo emocionalnata prodlabo~enost vo bavnite stavovi.Karakteristi~en e faktot deka poslednite stavovi nosat bogata primena na polifoni postapki, a menuetite po svojot karakter se pove}e se pribli`uvaat kon skercoto,pa se poblisku I do Betovenovite skerca. Mnogu negovi simfonii imaat naslovi koi pove}eto ne poteknuvaat od kompozitorot,tuku od qubitelite taka na primer pokraj londonskite simfonii se sre}avaat naslovite : simfonija - ~asovnik, vojni~ka simfonija , simfonija so udar vo timpan I simfonijata so tremolo vo timpan.Vo instrumentalnoto tvore{tvo na Hajdn se istaknuvaat negovite 52 sonati za pijano,nekolku uspe{ni pijano – tria, a od koncertnata literatura ~esto izveduvaniot koncert za violina I orkestar vo D- dur. Vo negovite vokalni dela postojat operi,solo – pesni , crkovni tvorbi I oratoriumi.Negovoto najzna~ajno opersko delo e komi~nata opera Apotekar vo koja se obrabotuva ~esto koristenata tema na komi~nata opera od toa vreme t.e. kritika na skr`avosta I lakomosta. Najzna~ajnite vokalni dela se oratoriumite “Sozdavaweto na svetot” I Godi{nite vremiwa” , nastanati pod vlijanie na oratoriumite na Hendel Koj Hajdn gi slu{nal vo London.Vo oratoriumite na Hajdn e prisutna golemata qubov kon svetot I ~ovekot.Toa se vistinki himni kon svetot na prirodata I ~ovekot,a golemiot majstor na orkestarot I preku instrumentite uspeva da go podr`I ona za {to govori tekstot na samite dela.Tridelniot oratorium “sozdavawe na svetot”go iznesuva bibliskoto prika`uvawe na postanokot na zemjata I lu|eto ,dodeka oratoriumot “Godi{ni vremiwa”sodr`I opis na selskiot `ivot so site promeni , koi gi nosi so sebe smenata na godi{nite vremiwa.Toa e tema koja pred nego vo koncertnata forma ja obrabotuva Vivaldi,a vo oratoriumskata forma Georg Fridrih Teleman.Vo negovite najuspe{ni crkovni formi pripa|aat 12 misi,od koi 6 – te posledni se sve~eni misi za solisti,hor I orkestar.Pridonesot na Hajdn kon istorijata na muzikata e zna~en I pregolem.Kako golem umetnik na simfiniite I guda~kite kvarteti ,kako usovr{uvaweto na noviot instrumentalen jazik I vtemeluva~ na moderniot orkestar ,Hajdn gi protkajuval delata so optimizam,radost I humor.Vo toj pogled e pou~en fragmentot od edno negovo pismo koe veli: “^estopati sum se borel so sekakvi te{kotii ,~estopati se gubela silata na mojot duh I telo I mi bilo navistina te{ko da izdr`am na patot na koj{to sum trgnal, no toga{ nekoe skri{no ~uvstvo mi {epnalo – na zemjata ima tolku malku veseli I zadovolni lu|e , niv na site strain gi progonuvaat gri`I I mo`ebi tvojata rabota nekoga{ }e stane izvor od koi tie lu|e optovareni so gri`I }e crpat mir I uteha.Vo tie momenti takvite misli bile silen pottik za moite idni nastojuvawa”. Ovie zborovi se edni od najgolemite primeri za visokata svest na umetnikot koj vo sozdavaweto e kako edno so zaednicata okolu nego,a zar mo`e vistinskiot umetnik I da posaka ne{to poinaku.

                       GUDA^KI KVARTETI NA HAJDN

Guda~kite kvarteti na Hajdn imaat sli~na tenzija kako I negovite simfonii.Vo po~etokot toa se dela so ne tolku golem obem,sli~ni so divertimentata.Vo niv redovno ima 5 stava od koi 2 se menueta.Individualizacjata na 4 – te menueta seu{te ne e sprovedena,{to se gleda od faktot deka glavnata melodiska linija na prvata violina ~estopati ostro se sprotistavuva na sosema podredenata uloga na ostanatite instrumenti.Prvite pozna~ajni dela od ovoj vid na ovoj avtorse delata op.18 I op.20od 1972 t.n.son~evi kvarteti,vo koi samostojnosta na delnicite e ostvarena so primena na polifoniot stil ( posebno vo zavr{nite stavovi od koi nekoi se napi{ani vo forma na fuga) .Na tie dela se dol`I zaslugata na Hajdnvo izgradbata na klasi~niot guda~ki kvartet.Vo niv se javuva I t.n.la`na repriza – posebnata na Hajdn vo formalnata struktura na sonatnata forma.Vo ponatamo{nite dela Hajdn se pove}e go prodlabo~uva klasi~niot kvartet, a poseben kvalitet toj dobiva po sredbata so delata na Mocart. [estte t.n ruski kvarteti od 1781 donesuvaat bogati morivski razrabotki I mnogu duhoviti detali za koe{to svedo~at oznakite skerco I skercanda vo menuetite vo ovie dela.Posle kvartetite op.50 ( 6 pruski ) I 6 kvarteti op. 64 ,vrvot na Hajdn na poleto na guda~kite kvarteti sli~no kako I kaj simfonijata e ostvaren vo kontekst so londonskata muzi~ka sredina.Ciklusite na guda~kite kvarteti op.71,74,76 I 77 zaedno so nekoi od istorodnite dela na Mocart se najva`nite od ovoj vid vo ovoj vek.Melodiskite ubavini, smelite modulacii,prodlabo~uvaweto na formalno – sodr`inskiot efekt,se se toa elementi koi pridonesuvaat za golemata ubavina na ovie dela.Od drugite dela na Hajdn se istaknuvaat negoite 52 sonati za klavir, a od koncertnata literatura negoviot koncert za violon~elo I pijano vo D-dur.Me|u vokalnite dela na Hajdn se sre}avaat operi,solo – pesni,crkobni kompozicii I dela od oratoriumski vid.Negovoto opersko tvore{tvo dolgo se smetalo za najslab del od negoviot opus, no so tek na vreme toa mislewe se promenilo,posebno vo komi~nite operi na italijanski tekst,pi{uvani za teatarot na dvorovite na Esterhazi.Remek delo na Hajdn vo toj pogled e negovata komi~na opera “Apotekar”vo koja se obrabotuva ~esto iskoristuvana tema za toa vreme- ismejuvawe na al~nosta I skr`avosta. Najobemnite dela na Hajdn od vokalniot rod se negovite oratoriumi : “ sozdavawe na svetot” I “ godi{ni vreniwa “.Golem pottik za sozdavawe na ovie dela Hajdn dobiva vo London slu{aj}I gi izvedbite na oratoriumite na Hendel.Vo poslednata etapa od svojot `ivot Hajdn vo ovie dela povtorno se predava celiot I kako ~ovek I kako umetnik.Qubovta za ubavinite na prirodata,za `ivotot vo nea I za ~ovekot kako sredi{en del vo nea se temi na ovie obemni himni so humanisti~ki karakter.Golemiot majstor na orkestarot vo niv dava najuspe{ni primeri na programskata muzika vo docniot 18 vek.Na krajot tie se izraz I na onoj optimizam,`ivotna vedrina I radost, no I rafiniran humor vo samiot karakter.Za kompozicii so ~ija pomo{ Hajdn se borel za poubav I posre}en svet I za pohumani odnosi na lu|eto vo ovoj svet.

Оваа статија за музичар/ка од Австрија е никулец. Можете да помогнете со тоа што ќе ја проширите.