Wikipedija:Slogovni priročnik
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
 |
Stran je del Slogovnega priročnika in smernica slovenske Wikipedije. Sprejema jo velika večina urejevalcev in je standard, ki naj mu sledijo vsi sodelavci. Vendar jo je treba brati z razumom ter dopustiti občasne izjeme. Pri urejanju smernice pazite, da spremembe resnično izražajo soglasje občestva. Kadar o tem niste prepričani, se najprej pogovorite na pogovorni strani. |
Če bi vsakdo upošteval Slogovni priročnik, bi bila Wikipedija uporabnejša tako za bralce kot tudi za urejevalce. Po drugi strani je jasno in nepristransko besedilo brez dvoma pomembnejše od načina predstavitve in oblikovanja. Teh pravil se ni nujno treba držati, če pa se jih, bo vaše delo mnogo bolj cenjeno. Veselje do wikiurejanja izvira iz tega, da Wikipedija ne zahteva popolnosti.
Tovrstna pravila in predpisi niso vklesani v kamen. Opisujejo povprečen primer in jih je treba uporabljati z določeno mero prilagodljivosti.[1]
| Slogovne smernice |
|---|
| Slogovni priročnik |
| Dodatne smernice |
|
biografije |
| Članki s posebnim slogom |
|
razločitvene strani |
| Druge smernice |
|
čezmerno povezovanje |
Vsebina |
[uredi] Izbira sloga
Če slog ni opisan na tej strani:
- uporabite druge zanesljive vire in slogovne priročnike;
- o težavi se lahko pogovorite ali predlagate novo slogovno smernico na Pogovor o Wikipediji:Slogovni priročnik;
- preprosto si oglejte druge članke in se zgledujte po njih.
[uredi] Spori o slogu
Kadar sta od dveh slogov sprejemljiva dva, ni primerno, da bi urejevalec Wikipedije enega zamenjeval z drugim, razen kadar za to obstaja globlji razlog. Če bi šlo na primer za izbiro med britanskim in ameriškim angleškim črkovanjem, bi bila sprememba upravičena le, če bi članek opisoval britansko temo. Urejevalske vojne zaradi izbire sloga so nesprejemljive, tudi če bi šlo le za uveljavljanje slogovne doslednosti. Kadar ste v dvomu, se ravnajte po slogu prvega večjega urejevalca. Glej en:Wikipedia:Requests for arbitration/Jguk.
[uredi] Uvodi
Tu je opisana predvsem prva vrstica članka (če je podatkov več, lahko sega čez več vrstic).
[uredi] Splošen članek o pojmu
Članke začnemo praviloma z nosilnim geslom, izpisanim polkrepko ali pa ležeče, oziroma polkrepko ležeče, če je to za dano geslo v navadi.
- Pitagorov izrek se imenuje po grškem filozofu in matematiku Pitagori iz 6. stoletja pr. n. št..
| '''Pitagorov izrek''' se imenuje po grškem filozofu in matematiku [[Pitagora|Pitagori]] iz [[6. stoletje pr. n. št.|6. stoletja pr. n. št.]]. |
Ko bralec klikne povezavo, je to enakovredno vprašanju »Kaj je ...?«. Na vprašanje »Kaj je glagolica?« zato začnemo odgovor z nosilnim geslom, po katerem bralec sprašuje:
- Glagolica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.
Manj primerno je preizkušati bralčevo potrpežljivost z dolgim uvodom, po katerem šele čez nekaj stavkov pridemo do nosilnega gesla:
- V 9. stoletju sta brata Ciril in Metod začela širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku. Za pisanje v slovanskih jezikih si je Ciril (s pravim imenom Konstantin) izmislil pisavo, ki se je je prijelo ime glagolica.
[uredi] Biografije
Robert Hooke [ròbert húk], angleški fizik in zdravnik, * 18. julij 1635, Freshwater, otok Wight, grofija Hampshire, Anglija, † 3. marec 1703, London.
| '''Robert Hooke''' ''[ròbert húk]'', [[Angleži|angleški]] [[fizik]] in [[zdravnik]], * [[18. julij]] [[1635]], [[Freshwater]], [[otok Wight]], [[tradicionalne grofije Anglije|grofija]] [[Hampshire]], [[Anglija]], † [[3. marec]] [[1703]], [[London]]. |
- Križec † dosežemo tudi z ukazom †.
- Namesto znaka † lahko uporabimo tudi znak za seštevanje +.
- Namesto znaka * za množenje lahko uporabimo tudi zvezdico ★.
- Glej tudi Wikipedija:Biografski članek.
[uredi] Članki o živih bitjih
Tu v prvi vrstici navedemo osnovne podatke o rastlini, živali, glivi ali bakteriji z njenim znanstvenim imenom. Če organizem nima uveljavljenega slovenskega imena, začnemo vrstico z znanstvenim. Rodovna in vrstna znanstvena imena se pišejo poševno, imena višjih taksonomskih kategorij pa normalno.
- Piment je sadež pimentovca (znanstveno ime Pimenta officinalis), do 10 metrov visokega zimzelenega tropskega drevesa.
| '''Piment''' je [[sadež]] pimentovca ([[znanstveno ime]] '''''Pimenta officinalis'''''), do 10 [[meter|metrov]] visokega [[zimzelen]]ega [[tropi|tropskega]] [[drevo|drevesa]]. |
Še pred uvodno vrstico v člankih o organizmih sodi predloga Taksonomka, kjer navedemo uvrstitev organizma v sistem (izpisala se bo desno od članka). Za zgled lahko uporabimo že obstoječo taksonomko iz kakšnega drugega članka.
- Glej tudi Wikipedija:Wikiprojekt taksonomija.
[uredi] Zgodovinske obletnice
Rojstva:
| * [[18. julij]] - [[Robert Hooke]], [[Angleži|angleški]] [[fizik]], [[zdravnik]] (* [[1635]]) |
Smrti:
| * [[1703]] - [[Robert Hooke]], [[Angleži|angleški]] [[fizik]], [[zdravnik]] († [[1703]]) |
[uredi] Navajanja
Če je osebnost pomembna v članku, jo navedemo s celim imenom:
- Hookov zakon se imenuje po angleškem fiziku Robertu Hooku, ki ga je leta 1660 odkril.
Drugače pa navedemo le priimek ali krajše ime, ali pa tudi mogoče še letnice:
- Leta 1666 je bil Hooke glavni Wrenov pomočnik pri obnovi Londona po velikem požaru.
- Regiomontanove Efemeride z vsakodnevnimi položaji planetov za več let, so bile že nekaj let pozneje po zaslugi nürnberškega popotnika, geografa in kozmografa Martina Behaima (1459-1507), ki je zgradil prvi globus Zemlje, po vsem svetu znane in slavne, saj so mnoge pomorščake kot Balboo, Cabota, Cabrala, Cartierja, Covilha, Diasa, da Gamo, Gomeza, Kolumba, Magellana, da Verrazana in Vespuccija varno vodile po svetovnih morjih.
[uredi] Datumi
Za letnice po 1582 navedemo vedno datume v (proleptičnem) gregorijanskem koledarju, ne glede na to ali je bil v veljavi še kak starejši ali drugačen koledar. Primera: William Shakespeare in Aleksander Nikolajevič Skrjabin. Poleg gregorijanskega datuma lahko v oklepaju navedemo še veljavni datum, vključno s povezavo.
[uredi] Pisanje datumskih podatkov
Za pisanje časovnih podatkov (ki naj bodo vedno notranje povezave) veljajo določena pravila.
[uredi] Datum
Stvarni datum se zapiše v obliki:
[[9. maj]] [[1945]]
[uredi] Desetletje
Desetletje se zapiše v obliki:
2. desetletje prejšnega stoletja, oziroma:
20. leta 20. stoletja
[[1920.|2. desetletje prejšnega stoletja]]
[[1920.|20. leta 20. stoletja]]
[uredi] Stoletje
Stoletje se zapiše v obliki:
2. stoletje, oziroma:
2. stoletje pr. n. št.
[[2. stoletje]]
[[2. stoletje pr. n. št.]]
[uredi] Tisočletje
Tisočletje se zapiše v obliki:
[[1. tisočletje]]
[uredi] Napisi
[uredi] Zunanje povezave
Zunanje povezave so vse povezave, ki vodijo do člankov, ki se ne nahajajo na slovenski Wikipediji (to vključuje tudi druge, samostojne projekte znotraj MediaWiki). Zunanje povezave se uporablja na naslednje načine:
- kot povezave do virov (lahko so navedene znotraj besedila v obliki [http://www.naslov-vira.com] oz. v posebnem poglavju (== Viri == na dnu članka)
- kot povezave do istotematskih zunanjih članov (navedene v posebnem, zadnjem poglavju == Zunanje povezave ==; v primeru tujejezikovnih člankov, označite tudi jezik. Dobro je tudi, da istojezikovne povezave združite skupaj).
- kot povezave do istotematskega članka na tujejezikovni Wikipediji (glej Wikipedija:Medjezikovne povezave; tudi interwiki).
[uredi] Proste povezave
Uporaba tako imenovanih »prostih povezav« do drugih tem, npr. [[Erazem Rotterdamski]], je močno zaželena. Povezati velja vse besede in strokovne izraze (têrmine), ki so pomembni za dani članek.
S povezavami ne pretiravajte. Ne povezujte vsake pojavitve besede - v člankih, ki v povprečnem brskalniku niso daljši od ene zaslonske strani, je dovolj prva (ali katera druga, če je ustreznejša). V člankih, ki se raztezajo čez več zaslonskih strani, je po drugi strani včasih primerno besedo, ki se v besedilu večkrat pojavi, ponovno povezati, da bralcu ni treba posegati po drsniku več, kot je nujno potrebno.
Ne povezujte besed nosilna gesla v naslovih člankov - poiščite alternativne načine, da v besedilo vključite in povežete te besede. Prav tako ne povezujemo naprej naslove poglavij.
- Glej tudi: Wikipedija:Povezujte le besede, pomembne za kontekst
Povezave, ki sledijo Wikipedijinim smernicam poimenovanja bodo bolj verjetno kazale na obstoječe članke, oziroma, če na temo še ni članka, bodo dobro izbrana imena povezav olajšala delo poznejšim piscem.
Ime povezave se lahko razlikuje od besedila, ki se izpiše v članku, npr. [[magnetizem|magnetizma]]. To je posebej uporabno v pregibnih jezikih, kot je slovenščina. Nekatere pregibne oblike lahko ustvarimo z lepljenjem pripon kanonični obliki, npr. »v [[islam]]u«. To je krajše in preglednejše od dolge oblike »v [[islam|islamu]]«, zato je priporočljiva krajša oblika.
Pazite na tipkarske in druge napake v imenih povezav. Če kaže, da članek, na katerega ste ustvarili novo povezavo, še ne obstaja, napravite kratko poizvedbo, ali je res tako - morda že obstaja pod nekoliko drugačnim imenom?
Nikoli za povezavo ne uporabljajte »kliknite tu«. Prvič, to ne nosi nobene informacije, in drugič, članke iz Wikipedije je moč natisniti. Besedilo povezave naj bo vedno le predmet, na katerega se navezuje.
[uredi] Zaglavja
[uredi] Velike začetnice
Se uporabljajo na začetku stavka. Uporabljamo jo tudi za pisanje lastnih imen. Ta so lahko zamljepisna,osebna ali pa stvarna. Stvarna so:naslovi knjig in besedil, imena organizacij, podjetji, ustanov, imena družbenopolitičnih in upravnih skupnosti, imena revij, časopisov, rubrik in oddaj, imena vozil, ladji letal, naslovi umetniških del, imena društev in strank ter imena prireditev in festivalov. v pismu in zahvali pa pišemo z veliko začetnico tudi izraze posebnega spoštovanja npr. Vam.
[uredi] Ločila
[uredi] Pika
Pike pri napisih pod slikami načeloma ne zapisujemo.
[uredi] Narekovaji
- Glej tudi narekovaj.
[uredi] Tripičje
Tripičje označuje zamolčano poved ali besedo. V kolikor označuje zamolčano poved ni levostično ločilo, če pa se navezuje na eno besedo je levostično besedilo.
Primer:
- To je stavek ...
- To je bese...
[uredi] Prazna mesta za piko
[uredi] Črte
[uredi] Navedki
| “ | Če sem videl dlje, je to zaradi tega, ker sem stal na ramenih velikanov. | ” |
|
——Newton v pismu Hooku, 5. februar 1676. |
||
| {{navedek|Če sem videl dlje, je to zaradi tega, ker sem stal na ramenih velikanov.|4=—[[Isaac Newton|Newton]] v pismu [[Robert Hooke|Hooku]], [[5. februar]] [[1676]].}} |
- ali
»Če sem videl dlje, je to zaradi tega, ker sem stal na ramenih velikanov.«
| <blockquote>»Če sem videl dlje, je to zaradi tega, ker sem stal na ramenih velikanov.«<br><div align=right>—[[Isaac Newton|Newton]] v pismu [[Robert Hooke|Hooku]], [[5. februar]] [[1676]].</div></blockquote> |
[uredi] Etimologije
Pri navajanju besed iz drugih jezikov je priporočljivo uporabiti predlogo {{jezik}}. Za pomoč pri njeni uporabi glej Pogovor o predlogi:Jezik.
[uredi] Klasična grščina
[uredi] Pojmi
- astenosfêra (grško asthenos < a - ne + sthenos - močan, komponirana grščina slaboten)
- entomologíja (grško έντομον: éntomon - žuželka + λόγος: - lógos beseda, govor; pojem; misel, razum, mišljenje, presojanje; računanje, veda, učenje + pripona ια)
- etimologíja (grško ἐτυμολογία: étymología < etimon (ἐτυμος: étymos) - resničen, pravi + λόγος: lógos - beseda, govor; pojem; misel, razum, mišljenje, presojanje; računanje, veda, učenje + pripona ια)
- fízika (grško φυσικός: fysikós - naraven, iz φύσις: fysis - narava)
- gíga (grško γίγας: gígas - velikan, orjak, gigant)
- kílo (grško χίλιοι: chílioi - tisoč)
- kríptozoologíja (grško: κρυπτος: kryptos - tajen, skrit + zoologija)
- méga (grško μέγας: mégas - velik)
- paleontologíja (grško παλαιός: palaoós - star, nekdanji, starodaven + ὄν: ón, óntos - bitje + λόγος: lógos - beseda, govor, pojem; misel, razum, mišljenje, presojanje; računanje, veda, učenje + pripona ια)
- planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci)
- táhion ali tahión (grško ταχύς: takhús - hiter)
- tehnologíja (grško τεχνολογια < τεχνη: tehne - spretnost + λόγος: lógos - beseda, računanje + pripona ια)
- teologíja (grško Θεος: Theos - bog + λόγος: lógos - veda)
- téra (grško τέρας: téras - pošast)
- toponomástika (ali tudi toponímika) (grško topos - kraj + ounouma - ime)
[uredi] Osebnosti
- Anaksimánder (grško Άναξἰμανδρος)
- Arhiméd (grško Αρχιμήδης)
- Aristárh (grško Αρίσταρχος ο Σάμιος)
- Aristótel (grško Αριστοτέλης)
- Evdóks (Evdoksos, Eudoks, Evdoksij, Edoxus) (grško Eυδοξος)
- Evklíd (grško Ευκλειδης)
- Ferekíd (tudi Ferekínd) (grško Φερεχύδης)
- Heraklít (tudi Heraklíd) (grško Ηρακλείδης ο Ποντικός)
- Heraklít Mráčni (grško Ηρακλείδος)
- Hipárh (grško Iππαρχος)
- Homêr (grško Ὅμηρος, talec)
- Levkíp (grško Λεύκιππος)
- Pitágora (grško Πυθαγόρας)
- Pláton (grško Πλάτων
- Táles (grško Θαλῆς)
