Komedija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Komédija ali veseloígra (grško kōmōdía < kômos - slavje, bučni obhod + ōdé, aoidē - pesem, petje) je književna zvrst, ki uporablja komično in smešno dogajanje. Opira se na humor. Komedija je bila prvotno namenjena uprizarjanju v gledališču. To so bile zgodbe z veselimi in srečnimi konci, v nasprotju s tragedijami. Humor je nastal spontano, danes pa je pomemben del komedij. Komedija prikazuje dogajanje, v katerem junaki o sebi zbujajo smešen vtis. Bistvo komičnega je v tem, da junak, ne da bi vzbujal pri gledalcu ali bralcu sovraštvo ali odpor, učinkuje smešno, ker so v razvoju dejanja zanikane tiste kvalitete in možnosti, ki jih želi ali hoče imeti, njegove pomanjkljivosti in napake pa izpostavljene kritiki in smehu.
V njih kritizirajo in osmešijo tiste pomanjkljivosti in napake, ki imajo vsesplošno in nadčasovno aktualnost, ali tiste, ki poleg tega vsebujejo še posebne namige na sodobno družbo.
 |
Ta del članka izgleda, kot da je skopiran iz http://www.s-gim.kr.edus.si/projekti/timko/2001_2002/skupina%20tida/Tina%20P/razvoj_komedije.htm in mogoče predstavlja kršitev avtorskih pravic. Prosimo, uredite ta članek in odstranite vso avtorsko sporno vsebino, upoštevajoč Pravila in smernice ter Slogovni priročnik. Ko boste končali z urejanjem, to predlogo odstranite. Če ste avtor domnevno spornega besedila sami, nam prosimo to sporočite na pogovorni strani članka. Ta članek je bil označen dne 2.5.2008. |
 |
Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka in/ali zamenjate oznako z določnejšo. Pomagajte si tudi s Slogovnim in Pravopisnim priročnikom, pri prvih korakih tudi z Uvodom in Vadnico. |
RAZVOJ KOMEDIJE • Pojem izvira iz grških besed komos (pijansko veseljačenje) in ode (pesem), kar pomeni, da je komedija nastala iz razbrzdanih praznovanj na deželi, ko so uspešno pospravili pridelke.. • V pravo gledališko igro se je to praznovanje spremenilo šele v Atenah na začetku 5. stoletja pred n.š. – to je t.i. stara komedija. Osrednji avtor stare komedije je Aristofan, ki je največ obravnaval aktualne politične probleme sodobnega atenskega življenja. • Za nadaljnji razvoj komedije je pomembna helenistična nova komedija, ki se ne ukvarja več z aktualnimi problemi, ampak prikazuje smešne situacije iz vsakdanjega mestnega življenja s stalnimi komičnimi tipi (npr. zviti suženj, skopi starec, razuzdani sin). Glavni predstavnik nove komedije je Menander. • S tem tipom komedije se srečajo Rimljani, ko širijo svoje cesarstvo proti jugu, in jo začnejo posnemati. Glavna pisca rimske komedije sta Plavt in Terenc. • V srednjem veku so bile komične igra redke, prevladovale so igre z versko vsebino. V 15. stoletju nastajajo burke, ki morda kažejo povezavo z davno antično gledališko preteklostjo. • Pomembna komedijska zvrst v renesansi je commedia dell'arte. To je improvizirana komedija, torej brez napisanega besedila, a z značilnimi komičnimi tipi in vnaprej določenim dogajanjem. Commedio dell'arte so igrale potujoče gledališke skupine, ki so jo razširile po vsej Evropi. • Commedia dell'arte je pomembno vplivala na Moliera, s katerim klasicistična komedija doseže vrh.
ZNAČILNOSTI KOMEDIJE Njena glavna sestavina je komičnost, smeh zbujajoča podoba človeških neumnosti in napak. Komične učinke pa je mogoče doseči na različne načine. • Situacijska komika izhaja iz smešnih položajev, v katerih se znajdejo osebe. • Besedna komika temelji na smešnem govorjenju, šaljivih besednih igrah, dovtipih. • Karakterna (značajska) komika izhaja iz smešnega značaja ene ali več oseb. Običajno je pretirano poudarjena ena značajska lastnost. • Telesna komika zbuja smeh zaradi kake pretirane telesne nenormalnosti. Pogosta je v nižjih komedijskih zvrsteh. • Srečen konec • Snov/zgodba komedije se odvija v vsakdanjem, sodobnem svetu. • Osebe v komediji so človeški tipi, preprosti ljudje iz vsakdanjega sveta, ki nikakor niso brez napak, iz kočljivih situacij pa se pogosto rešujejo z zvijačami in prevarami. • Jezik je preprost – pogovorni jezik. • Namen komedije pa je bil predvsem zabavati občinstvo, včasih pa so tudi kritično prikazale napake in slabosti družbe. Komedija se deli na štiri tipe: na komedijo zapletov, značajev, navad in družbeno komedijo.
