Kartuzija Jurklošter
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kartuzijo Jurklošter je ustanovil Henrik I., krški škof leta 1173 ali 1174. Prvotni redovniki so bili Francozi in Italijani, ki so postavili kot običajno dva samostana (enega za patre in enega za brate). Toda samostan ni uspeval. Tako je bil leta 1189 sem poslan Odon iz Novare, ki je ponovno obudil samostan, a je bil dve leti po njegovi smrti (1198) samostan leta 1200 razpuščen . Del samostanskega posestva (spodnji samostan bratov) so prevzeli kanoniki, del pa je pričel propadati.
Toda po posredovanju žičkega priora je Leopold VI. Babenburški prevzel varstvo nad samostanom; prvi kartuzijani so se ponovno naselili leta 1208 ; ustanovno listino jim je podelil naslednje leto. Z njegovo (denarno) pomočjo so obnovili oba samostana, povečali cerkev, dozidali še eno samostansko cerkev. Z izumrtjem Babenburžanov so zaščito samostana prevzeli celjski grofje. Konec 16. stoletja pa je Jurklošter izgubil svojo gospodarsko neodvisnost, saj je kardinal Delfin izročil njihova posestva sprva jezuitom, nato so jih prevzeli cistercijani, nato pa spet jezuiti. Po nekaj letih tožarjenja med prizadetimi stranmi je bilo leta 1595 določeno, da Jurklošter prevzamejo graški jezuiti. S tem je bila končana zgodovina Kartuzije Jurklošter.
[uredi] Glej tudi
 |
Ta članek o Rimskokatoliški cerkvi je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
