Nimska
Z Wikipedije
Bundesrepublik Deutschland Nimska zwězkowa republika |
|
---|---|
wopon | chórgoj |
wuzwólone gronko: - |
|
geografiske połoženje: |
|
zakładne daty: | |
stolica | Barliń |
wobydlarje | 82 438 000 (2005) |
gustosć ludnosći | 231 wobydlarjow/km² |
płoń | 357 092 km² |
głowny reprezentant stata: | prezident Horst Köhler |
šef kněžarstwa: | premierminister, statna kanclarka Angela Merkel |
pjenjeze: | euro |
oficielna rěc: | nimska |
narodna hymna: | Lied der Deutschen |
casowa cona: | UTC+1 |
znamje za wósobowe awta: | D |
internetowa domena: | .de |
telefonowe pśedwólenje: | +49 |
kórta: | |
Nimska (nim. Deutschland), oficielnje Nimska zwězkowa republika (nim. Bundesrepublik Deutschland) jo kraj w srjejźnej Europje.
Wopśimjeśe |
Geografija
Nimska granicujo z Pólskeju, Českeju, Awstriskeju, Šwicarskeju, Francojskeju, Luxemburgskeju, Belgiskeju a Dańskeju.
Nejwuše městno jo: Zugspitze (2962 m nad normalneju nulu) a nejniše : Neuendorf bei Wilster ( 3,5 m pod normalneju nulu).
Města
- Nejwětše města Nimskeje su
|
Barliń; nim. Berlin; 3 396 990 wobydlarjow |
|
|
Děnjow; nim. Hamburg; 1 760 322 wobydlarjow |
|
|
Mnichow; nim. München; 1 348 650 wobydlarjow |
|
|
Kóln; nim. Köln; 991 395 wobydlarjow |
|
|
Frankfurt nad Menem; nim. Frankfurt am Main; 667 598 wobydlarjow |
Oficjelna rěc w Nimskej jo nimšćina.
- Pśirownowanje w łužiskem města
|
Budyšyn; nim. Bautzen; gs. Budyšin; 42 266 wobydlarjow |
|
|
Chóśebuz; nim. Cottbus; 105 028 wobydlarjow |
|
|
Wórjejce; nim. Hoyerswerda; gs. Wojerecy; 42 069 wobydlarjow |
|
|
Zgórjelc; nim. Görlitz; gs. Zhorjelc; 57 111 wobydlarjow |
Stawizny
Wót 7. oktobera 1949 do 3. oktobera 1990 stej wobstojałej dwa nimskej stata : Zwězkowa republika Nimska a Nimska demokratiska republika.
Zwězkowe kraje Nimskeje zwězkoweje republiki
Zwězkowe kraje Nimskeje zwězkoweje republiki su :
nimske mě |
serbske mě |
płoń (tys. km²) |
wobydlarstwo (mln.)[1] | ||
---|---|---|---|---|---|
1 | Baden-Württemberg | Baden-Würtembergska | 35,7 | 10,7 | |
2 | Bayern | Bayerska | 70,5 | 12,4 | |
3 | Berlin | Barliń[2] | 0,892 | 3,39 | |
4 | Brandenburg | Bramborska | 29,5 | 2,57 | |
5 | Bremen | Bremen[2] | 0,404 | 0,663 | |
6 | Hamburg | Hamburg[2] | 0,755 | 1,74 | |
7 | Hessen | Hesseńska | 21,1 | 6,1 | |
8 | Mecklenburg-Vorpommern | Mecklenburgska-Pśedpomorska | 23,2 | 1,72 | |
9 | Niedersachsen | Dolnosakska | 47,6 | 8 | |
10 | Nordrhein-Westfalen | Pódpołnocna Poryńska-Westfalska | 34 | 18,1 | |
11 | Rheinland-Pfalz | Rheinland-Pfalcojska | 19,8 | 4,06 | |
12 | Saarland | Saarlandska | 2,57 | 1,06 | |
13 | Sachsen | Sakska | 18,4 | 4,3 | |
14 | Sachsen-Anhalt | Sakska-Anhaltska | 20,4 | 2,49 | |
15 | Schleswig-Holstein | Šleswig-Holštejnska | 15,8 | 2,83 | |
16 | Thüringen | Durinska | 16,2 | 2,36 | |
Eksterne wótkaze
Baden-Würtembergska | Barliń | Bayerska | Bramborska | Brema | Dolnosakska | Durinska | Hamburg | Hesseńska | Mecklenburgska-Pśedpomorska | Nordrhein-Westfalska | Rheinland-Pfalcojska | Saarlandska | Sakska | Sakska-Anhaltska | Šleswig-Holštejnska
1952 k Baden-Würtembergskej fuzionowali: Südbaden | Württemberg-Baden | Württemberg-Hohenzollern
Awstriska | Belgiska | Bulgarska | Cypern | Česka | Dańska | Estniska | Finska | Francojska | Grichiska | Hungorska | Irska | Italska | Letiska | Litawska | Luxemburgska | Malta | Nimska | Nižozemska | Pólska | Portugalska | Rumuńska | Słowakska | Słowjeńska | Špańska | Šwedska | Wjelika Britaniska
Kandidaty: Chorwatska | Makedońska | Turkojska