Polton

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

polton

Inverzija	velika septima, zmanjšana oktava
Ime
Druga imena	mala sekunda ali diatonični polton, zvečana prima ali kromatični polton
Okrajšava	m2, zv1
Obseg
Poltonov	1
Intervalni razred	1
Naravni interval	16:15, 25:24 (in drugi)
Centov
Temperirana uglasitev	100
Naravna intonacija	112, 71 (in drugi)

Polton, tudi mala sekunda, v glasbenem izrazoslovju predstavlja interval. V klasični zahodnoevropski glasbi je to najmanjši konvencionalni interval. Obravnavan je kot najbolj disonantni interval. Najpogostejša notacijska oblika tega intervala je mala sekunda, pri kateri sta sosedna tona zapisana z zaporednima črkama (npr. C in D♭), uporabljana pa je tudi enharmonska različica zvečana prima, pri čemer sta oba tona notirana z isto črko, eni izmed njih pa je pripisan predznak (npr. C in C♯).

V dvanajsttonski temperirani uglasitvi so vsi poltoni po svojem obsegu enaki. Katerikoli temperirani interval je lahko definiran v okvirih ustreznega števila poltonov (npr. oktava obsega 12 poltonov). V drugih uglasitvenih sistemih se izraz »polton« nanaša na skupino intervalov, ki se lahko razlikuje tako po obsegu kot po imenu. V tem pogledu se pogosto razlikuje med diatoničnim poltonom (notiranim kot malo sekundo) in kromatičnim poltonom (kot zvečano primo); ki pa sta pri temperirani uglasitvi enharmonsko enaka.

[uredi] Mala sekunda

Mala sekunda se v durovi lestvici pojavlja med tretjo in četrto stopnjo (mi-fa) ter med sedmo in osmo (ti/si-do). Imenovana je tudi diatonični polton, ker se pojavlja med stopnjami diatonične lestvice. Okrajšana je z m2, njena inverzija pa je velika septima (v7).

Mala sekunda je v melodičnem smislu zelo pogosto uporavljena, poseben pomen pa ima v sklopu kadenc. V avtentičnih in nepopolnih kadencah se pojavlja kot razvez vodilnega tona v toniko. V plagalni kadenci se pojavlja kot postop subdominante v medijanto.

V harmonskem smislu se lahko ta interval pojavlja pri nekaterih obratih durovega septakorda; je ključni interval pri akordih z alteriranimi toni in sekundnih akordih.

[uredi] Zvečana prima

Zvečana prima se ne pojavlja med stopnjami diatonične lestvice, temveč med stopnjo in njeno kromatično alteracijo. Imenovana je tudi kromatični polton. Zvečana prima je okrajšana z zv1, njena inverzija pa je zmanjšana oktava (zm8).

V melodičnem smislu se zvečana prima zelo pogosto pojavlja pri postopu v kromatični akord, npr. dominantno-dominantni, zmanjšani septakord ali zvečani sekstakord. Pogosto je uporabljana tudi pri melodičnem sosledju poltonov neglede na harmonsko podlago, npr. D, D♯, E, F, F♯. (Omejevanje notacije izključno na male sekunde bi bilo nepraktično, saj bi število predznakov pri zapisovanju kromatične lestvice prehitro naraščalo; npr. D, E♭, F♭, G♭♭, A♭♭♭).

V harmonskem smislu so zvečane prime v klasični glasbi redke. V primeru desno je Liszt v basu napisal E♭ proti E♮. V tem primeru je E♭ nadomestil D♯, da bi funkcijo tona jasno prikazal kot del dominantnega septakorda na F, zvečana prima pa je rezultat harmonske postavitve na pedalni ton E.

Poleg tovrstne uporabe so harmonsko zvečane prime pogosto zapisane v delih sodobnih skladateljev, v skladbah, kjer nastopajo zvočne ploskve, itd.

p • p • u Intervali
Čisti: prima (0) | kvarta (5) | kvinta (7) | oktava (12)
Veliki: sekunda (2) | terca (4) | seksta (9) | septima (11)
Mali: sekunda (1) | terca (3)| seksta (8) | septima (10)
Zvečani: prima (1) | sekunda (3) | terca (5) | kvarta (6) | kvinta (8) | seksta (10) | septima (12)
Zmanjšani: sekunda (0) | terca (2) | kvarta (4) | kvinta (6) | seksta (7) | septima (9) | oktava (11)
poltoni pri temperirani uglasitvi so zapisani v oklepajih